gospodarstvo

Dolenjski gospodarstveniki o 3. razvojni osi: Skrajni čas

28.8.2023 | 19:45

Direktor dolenjske in belokranjske gospodarske zbornice Tomaž Kordiš se je za čimprejšnjo izgradnjo tretje razvojne osi zavzemal tudi na majskem posvetu v DS. (Foto: arhiv; zajem zaslonske slike)

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine v današnjem javnem pismu o pomenu tretje razvojne osi (nazadnje smo pred tednom dni poročali, da je Civilna iniciativa 3. razvojna os - jug vložila tožbo na izdano gradbeno dovoljenje za prvi odsek hitre ceste na južnem delu osi) med drugim opozarja, da brez ustrezne prometne infrastrukture ni gospodarskega in regijskega razvoja. Ves čas zbornica ''poudarja pomen stroke in strokovnih odločitev, ki so omogočile izdajo gradbenega dovoljenja za 1. in 2. etapo 1. odseka hitre ceste med Novim mestom in Belo krajino.'' Hitra cesta bo razbremenila obstoječe ceste v Novem mestu ob manjšem vplivu na okolje, velik pozitiven vpliv bo imela na zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, so prepričani v zbornici in med drugim dodajajo, da prometni kolapsi ob konicah v Novem mestu onemogočajo primerno oskrbovanje podjetij in s tem povzročajo več 10.000 evrov izgube na uro.

Sicer pa pismo zbornice v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Brez ustrezne prometne infrastrukture ni gospodarskega in regijskega razvoja

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine že od ustanovitve, leta 2007, aktivno spremlja in sodeluje pri aktivnostih za izgradnjo južnega dela 3. razvojne osi. Ves čas poudarjamo pomen stroke in strokovnih odločitev, ki so omogočile izdajo gradbenega dovoljenja za 1. in 2. etapo 1. odseka hitre ceste med Novim mestom in Belo krajino. Hitra cesta bo razbremenila obstoječe ceste v Novem mestu ob manjšem vplivu na okolje, velik pozitiven vpliv bo imela na zagotavljanju varnosti v cestnem prometu.

Namen 3. razvojne osi je zagotoviti pogoje za skladnejši regionalni razvoj ter povečanje konkurenčnosti gospodarstva in prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu. Zgrajena 3. razvojna os bo končno povezala Belo krajino s sodobno in varno cesto. Nova državna cesta od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do MMP Metlika in do priključka Črnomelj jug bo tako pospešila pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in zmanjšala razvojne razlike znotraj naše regije. Tako bodo ustvarjene razvojno poslovne priložnosti za gospodarski kot negospodarski sektor s poudarkom na mladih. Pomen 3. razvojne osi jug je prepoznan in potrjen v okviru programa evropske kohezijske politike 2021-2027 v katerem je za 1. in 2. etapo predvidenih cca. 35 mio. EUR finančnih sredstev. Izgubljenih pa je cca. 40. mio EUR iz evropske kohezijske politike 2014-2020 zaradi nepotrebnih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.

Tujih in domačih investicij v gospodarstvu brez primerne prometne infrastrukture v Novem mestu in še posebej v Beli krajini ne bo. Kaj pomeni slaba prometna infrastruktura in s tem nekonkurenčnost v primerjavi s Slovaško, smo v Beli krajini že spoznali. S selitvijo proizvodnje na Slovaško in dokončno likvidacijo podjetja Secop kompresorji d.o.o./Danfoss Compressors d.o.o. z več kot 1300 zaposlenimi se je iz Črnomlja in Bele krajine pričel odliv kadra in s tem slabša konkurenčnost Bele krajine.

Prometna infrastruktura v Beli krajini in tudi v MO Novo mesto je neustrezna glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva ter onemogoča skladen regionalni razvoj. Gospodarstveniki Dolenjske in Bele krajine se zavedamo vpliva, ki ga ima prometna infrastruktura na razvoj gospodarstva in s tem ohranjanje delovnih mest, investicij v nove proizvodno logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnost na zahtevnih tujih trgih zato že vrsto leto opozarjamo ključne deležnike na negativne posledice razvojnega, gospodarskega, varnostnega, ekonomskega in socialnega vidika, ki jih povzroča zamuda pri začetku gradnje hitre štiripasovne ceste. Prav tako si ves čas obstoja zbornice prizadevamo tudi za potrebe ljudi in širše družbene skupnosti.

Ključni dokumenti, ki so podlaga za gradnjo 3. razvojne osi:

- Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (15. april 2004), opredeli intermodalni koridor kot 3. razvojno os (1. razvojna os je peti mednarodni prometni koridor, 2. razvojna os je deseti mednarodni prometni koridor). V Strategiji je določeno, da se Novo mesto razvija kot središče nacionalnega pomena ter kot pomembno regionalno prometno vozlišče in središče, ki bo širilo svoj vpliv na čezmejna območja na Hrvaškem.

- Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, sprejeta 21. decembra 2012.

- Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, sprejeta 22. novembra 2016.

- Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug, sprejeta 7. decembra 2017.

- Gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek (REVOZ), 21. oktober 2021.

- Gradbeno dovoljenje za 1. in 2. etapo hitre ceste od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek (REVOZ), 7. julij 2023.

3. razvojna os jug dejstva:

• 11. let od sprejetja (Vlada RS) DPN 1;

• 6. let od sprejetja (Vlada RS) DPN 2;

• Sprejeti programski in strateški dokumente (Program evropske kohezijske politike 2021-2027, Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa, Strategija prostorskega razvoja Slovenije;

• 3. Razvojna os je sestavni del Regijskega razvojnega programa JV Slovenije, s popolno podporo razvojnega sveta regije in sveta regije;

• Sprejet Poroštveni zakon za obveznosti Darsa za avtocestne projekte na tretji razvojni osi.

• Cesta visokega tveganja G2-105 Novo mesto-Metlika-MP Metlika, ki poteka skozi naselja in ne ustreza potrebam sodobnih daljinskih cestnih povezav, velik del ceste v izjemno slabem stanju, prelaz Vahta 611 m;

• Povprečni letni dnevni promet (PLDP 2021, Covid leto) odsek izvoz Novo mesto vzhod – Revoz število tovornih vozil (od lahkih do vlačilcev) 2.290-1.811, na odseku Revoz – Metlika 823.

Na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje v začetku jeseni postalo pravnomočno in da DARS takoj prične z aktivnostmi za gradnjo hitre štiri pasovne ceste, kar bo dalo jasno pozitivno, razvojno sporočilo Beli krajini, ki je odmaknjena od Slovenije in hkrati rešilo prometni kolaps ob konicah v Novem mestu. Prometni kolaps onemogoča Just in time oskrbovanje podjetij in s tem povzroča več 10.000 EUR izgube na uro. Dnevno se po cestah visokega tveganja iz Bele krajine v novomeške gospodarske družbe oz. iz Dolenjske v belokranjske gospodarske družbe vozi več tisoč zaposlenih. Žal smo imeli v zadnjih letih tudi med zaposlenimi več nesreč z tragičnimi posledicami. Z novo hitro cesto bo tudi dnevni transport in prihod na delo manj stresen in z bistveno manj nesrečami.

Skrajni čas je, da Bela krajina dobi varno in kakovostno hitro cesto, s katero bo povezana z Novim mestom, Ljubljano in ostalo Slovenijo.

                                                     Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine

‹ nazaj