Slovenija

Eden največjih izzivov sodobne družbe: razvija se počasi, enakomerno, več let ...

Ljubljana, 21. 09. 2023 09.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Vesna Lambergar, STA
Komentarji
5

Okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Govorimo o demenci, daleč najpogostejša je demenca pri Alzheimerjevi bolezni. Današnji svetovni dan tako kot že ves september, ki je svetovni mesec te bolezni, poteka pod geslom "Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno".

Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen FOTO: Shutterstock

Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen, opozarjajo pri NIJZ.

Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja, dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, z nerazumevanjem, nepoznavanjem, s strahom in stigmo.

"Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil, ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence imata prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence," je poudarila svetnica z NIJZ Mercedes Lovrečič. Predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Zlobec Lukič medtem opozarja, da se demence še vedno drži prevelika stigma.

"Zaposleni v zdravstveni negi imamo pomembno vlogo pri obravnavi ljudi z demenco in njihovih oskrbovalcev in družine, naša vloga pa je ključna tudi na področju raziskovanja, zdravljenja in sodelovanja v interdisciplinarnih timih ter pri povezovanju z društvi," je povedal Robert Rajnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji pri Zbornici – Zvezi.

Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo

Razvoj demence je povezan z različnimi dejavniki, kot so starost, spol in genetika, ki jih ni mogoče spremeniti. Obstajajo pa tudi takšni, na katere posameznik lahko vpliva in tako zmanjša tveganje za demenco, opozarjajo strokovnjaki. Številni dejavniki tveganja za demenco se prekrivajo z nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in rakava obolenja. Na omenjene bolezni lahko vsak posameznik vpliva s svojim življenjskim slogom.

V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno. V Sloveniji je bila leta 2021 petina prebivalcev starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov pa je bilo starejših od 80 let. Za leto 2030 podatki kažejo, da bo prebivalcev, starih 65 let in več, že četrtina, skoraj sedem odstotkov pa v starosti nad 80 let.

Daljšanje pričakovane življenjske dobe tako ni vedno povezano z več leti zdravega življenja, je opozorila Lovrečičeva. Demenca prizadene dobra dva odstotka prebivalcev, starih od 65 do 69 let, in kar 42 odstotkov prebivalcev v starosti 90 let in več, tako s podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80. letu starosti, kažejo podatki NIJZ.

Trenutno v Sloveniji z demenco živi povprečno 43.000 ljudi:

 

- Vsake tri sekunde nekdo na svetu zboli za demenco, do trenutka, ko boste prebrali to sporočilo za javnost, bo na tem svetu novih 50 ljudi z demenco.

- Do leta 2050 naj bi te številke presegle 85.000, kar predstavlja povečanje kar za 97 odstotkov.

- Ti trendi odražajo globalne vzorce, saj naj bi se število ljudi na svetu, ki živijo z demenco, s 55 milijonov ljudi povečalo na 139 milijonov do leta 2050.

- Do leta 2050 bo v povprečju še 42.000 ljudi z demenco potrebovalo podporo po diagnozi, vendar je v Sloveniji ta podpora žal nezadostna.

- Zato v mesecu septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, Spominčica Alzheimer Slovenija in Alzheimer's Disease International pozivata vlade in organe za javno zdravje, naj ukrepajo, saj se bomo drugače soočili s spiralno krizo javnega zdravstva in socialnega varstva.

 

Vir: Zdravniška zbornica Slovenije

Sprejeli strategijo za obvladovanje demence

V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela v začetku julija, je navedenih 10 ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.

Cilj strategije je tudi uvajanje in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za obravnavo in podporo osebam z demenco za čim bolj samostojno življenje v domačem okolju, zmanjšanje stigmatizacije bolezni, izobraževanje vseh poklicnih skupin o interakciji z demenco in spodbujanje sodobnih raziskav.

Načrtuje pa se tudi več novosti glede mreže izvajalcev storitev za obvladovanje demence, zbiranja in obdelovanja podatkov o demenci ter uvedba posebnega registra, ki bo poleg podatkov s področja zdravstva vseboval tudi podatke s področja socialnega varstva in druge podatke za učinkovito načrtovanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje demence. Strategija načrtuje tudi ustanovitev nacionalnega centra za demenco, ki bo skrbel za strokovni razvoj področja demence v Sloveniji, in prizadevanje za ustrezno obravnavo oseb z demenco v času epidemij in drugih izrednih razmer.

Ena izmed zelo pomembnih prilagojenih oblik storitev, ki je predvidena v strategiji, je dnevno varstvo. To omogoča, da se svojci oseb z demenco vsaj nekoliko razbremenijo, začasne namestitve oseb z demenco in pomoč na domu.

Kako je z zdravljenjem?

V začetku letošnjega leta je Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila lacanemab, zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni v zgodnji fazi. Kmalu bi bilo lahko na voljo tudi v Evropi. Evropska agencija za zdravila je namreč že prejela zahtevo za njegovo oceno.

Zdravilo se na severnoameriški celini uporablja predvsem kot terapija pri zdravljenju zgodnjih faz Alzheimerjeve bolezni, saj za četrtino upočasni odmiranje možganskih celic. Protitelesa v zdravilu namreč takoj ob pojavu napadejo obloge beta amiloidnega proteina, ki povzročajo škodo. Bolezen je takrat še skoraj neopazna, bolniku pa lahko zdravilo izboljša kakovost življenja.

Strokovnjaki v Veliki Britaniji pa so zdravstvene regulatorje pozvali, naj čim prej odobrijo dve "prelomni" zdravili za demenco, smo poročali letos julija. Končni rezultati prelomne študije so potrdili, da je Donanemab, ki ga je izdelalo ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly, kognitivni upad pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo upočasnil za 35 odstotkov. Drugo zdravilo, Lekanemab, pod katerega sta podpisani podjetji Eisai in Biogen, je glede na lani objavljene podatke testiranja stopnjo kognitivnega upada znižalo za 27 odstotkov. Strokovnjaki zdravili smatrajo kot prelomnico v boju proti Alzheimerjevi bolezni, saj bi z njuno pomočjo bolezen lahko postala obvladljiva na podoben način, kot sta diabetes ali astma. 

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

brabusednet
21. 09. 2023 12.39
+0
Torej vsi golobarji so dementni,kaj vse so obljublali pred volitvami.Od tega sedaj popolnoma nič.Skupinske terapije so potrebni.
231koak
21. 09. 2023 11.03
+1
Saj zato pa so eni in ta isti na oblast ne glede na grehe
bu?e24 1
21. 09. 2023 10.58
-1
Kok js vem demenco povzročajo kovine ki se vežejo na maščobo svinec aluminij ,možgani so sama maščoba
Na pol ovca
21. 09. 2023 10.34
-1
Lepo da opozarjajo na autoimune bolezni ki močno naraščajo torej revma, sladkorna, rak, demenca... ne pozabiti še miokarditisa vse ta stanja spike protein v mRNA cepivih dokazano povečuje možnost obolevanja, dobrodošli v novi realnosti
GospodT
21. 09. 2023 10.34
+0
Alternativna medicina pozna odgovore in pozna tretmaje. Da boste zadevo rešili s tabletko so pa sanje.