Tretjega maja zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. Leta 1993 ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. V Društvu novinarjev Slovenije ugotavljajo, da je lahko samo profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar tudi svoboden novinar.

Na ta dan, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavlja indeks svobode medijev. Letos poudarjajo, da je svet vse bolj podvržen industriji lažne vsebine.

Slovenija je zasedla 50. mesto med 180 državami. Od lani je napredovala za štiri mesta. Znova je v skupini držav z zadovoljivimi razmerami, potem ko je lani s 54. mestom padla med problematične države.

Pavol Szalai, ki je pri Novinarjih brez meja pristojen za Evropsko unijo in Balkan, je za Val 202 povedal, da indeks temelji tudi na podatkih iz leta 2022: “To pomeni, da zajema tudi obdobje, ko je vlada pod vodstvom Janeza Janše pritiskala na javne medije ob pomoči svojih komunikacijskih teles in ko je Janša kot predsednik vlade nadaljeval napade na novinarje.”

Ob tem poudarja, da se ne glede na to, da se je vlada zamenjala, poskusi omejevanja neodvisnosti javnih medijev niso prenehali.

“Nekdanji direktor Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije je bil imenovan za direktorja televizije na RTV Slovenija. Tako imamo mešano sliko. Na eni strani nova vlada ni več sovražno nastrojena proti novinarjem in se zavzema za svobodo medijev, po drugi strani pa se pritiski na javne medije nadaljujejo. Sistemske rešitve pa niso bile vpeljane.”

Pri Novinarjih brez meja so opazili, da je nova vlada poskusila zagotoviti neodvisnost RTV Slovenija, vendar ji to ni uspelo. To se še posebej kaže v še vedno trajajoči stavki novinarjev.

Pavol Szalai pojasnjuje, da so se na splošno v Sloveniji sicer izboljšale varnostne razmere za novinarje. Po drugi strani pa so se poslabšale družbene razmere. Predvsem zaradi spletnih groženj in sovražnih sporočil, ki jih prejemajo novinarji.

Pred Slovenijo je na indeksu še vedno Hrvaška, od sosednjih držav je najnižje Madžarska na 72. mestu. Od držav članic Evropske unije je najnižje Grčija na 107. mestu. Zadnja v skupini problematičnih držav se drži tik nad skupino držav s težkimi razmerami za novinarstvo. V povprečju pa pri Novinarjih brez meja opažajo, da so se razmere v Evropski uniji izboljšale.

“V Evropi opažamo določeno konvergenco razmer na področju svobode medijev med državami. To pomeni, da so se nesorazmerja v Evropski uniji zmanjšala. Na indeksu svobode medijev se je veliko več držav povzpelo, kot pa jih je padlo. To se dogaja v obdobju, ko se v Evropski uniji pogovarjajo o novi evropski zakonodaji, ki naj bi uskladila standarde svobode medijev po stari celini. Po drugi strani pa je še vedno prisotna propaganda. Evropa tako še vedno išče pravo razmerje med varnostjo in svobodo. Tako imamo še vedno primere, ko se v ali državah članicah Evropske unije ali pa kandidatkah za vstop dogaja, da se nacionalna varnost uporablja kot izgovor za omejevanje novinarstva.”

Propaganda pa je eden izmed stebrov trenda, ki ga pri Novinarjih brez meja letos zaznavajo, da najbolj ogroža svobodo medijev po svetu. To je industrija lažne vsebine. Ta temelji na že omenjeni propagandi ter nezmožnosti regulacije platform družbenih omrežij in umetne inteligence.

“Poleg tega lahko vidimo, kako škodljive za novinarstvo so lahko poljubne odločitve Elona Muska, lastnika družbenega omrežja Twitter. Spremljamo pa lahko tudi negativne učinke umetne inteligence v izmišljeno ustvarjenih fotografijah, ki se hitro razširijo po medmrežju. Zato nujno potrebujemo okvir, ki bo demokracijam in pravnim državam omogočal nadzor nad to industrijo lažne vsebine. In posledično nadzoroval propagando ter negativne učinke platform družbenih omrežij in umetne inteligence.”

Lani so kot enega izmed trendov grožnje svobodi medijev navedli medije, ki polarizirajo. Trend takšnih medijev, ki proizvajajo razdvojeno družbo, ostaja. Še dodatno moč pa jim, kot pravi Pavol Szalai, dajejo družbena omrežja, okrepljena z algoritmi ter nezmožnostjo demokratičnih držav, da bi regulirala javni prostor, v katerem se širijo te informacije.

Na vrhu indeksa svobode medijev ostaja Norveška, sledita ji Irska in Danska. Severna Makedonija je s 57. mesta napredovala na 38. Pred Slovenijo so tri sosednje države, najvišje Avstrija na 29. mestu, edina, ki zaostaja za Slovenijo, je Madžarska na 72. mestu. Letos se je znova povečalo število držav, v katerih vladajo najslabše razmere, takih je 31 oziroma 17 odstotkov vseh. Med njimi so Rusija, Belorusija, Turčija, Kuba, Egipt … zadnji dve sta Kitajska in Severna Koreja.

Ministrstvo za kulturo: Ne moremo biti zadovoljni

Ministrstvo za kulturo ob svetovnem dnevu svobode medijev sporoča, da kljub napredovanju Slovenije na lestvici medijske svobode še ne moremo biti zadovoljni.

Na ministrstvu so izpostavili podatek, da je bilo lani med opravljanjem svojega dela ubitih več kot 65 novinarjev in drugih medijskih delavcev, širjenje sovražnega govora in lažnih informacij pa še naprej povzroča veliko družbenega razdora.

V takih okoliščinah jih sicer veseli podatek, da je Slovenija na lestvici medijske svobode Novinarjev brez meja v primerjavi s prejšnjim letom napredovala za štiri mesta in je sedaj na 50. mestu. Zasluge za to napredovanje ima predvsem normalizacija razmer na Slovenski tiskovni agenciji, kjer je aktualna vlada odpravila "škodljivo uredbo" o plačilu "na kos", s katero je prejšnja vlada po navedbah ministrstva skoraj eno leto pritiskala in finančno izčrpavala nacionalno tiskovno agencijo. Konec lanskega leta je bila med vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) in STA sklenjena pogodba za javno službo, ki je za letošnje leto višja za dobrih deset odstotkov.

Toda s 50. mestom kljub napredovanju ne moremo biti zadovoljni, menijo na ministrstvu. Pri Novinarjih brez meja, kot so izpostavili na ministrstvu, namreč opozarjajo, da so razmere na javni Radioteleviziji Slovenija zaradi preteklega političnega vmešavanja v vodenje in upravljanje RTV SLO še vedno slabe.

Kot so navedli, je aktualna vlada lani poleti sprejela novelo zakona o RTV SLO, s katerim je v celoti umaknila strankarsko politiko iz največjega javnega medija. "Nov zakon so z veliko večino potrdili državljani in državljanke na referendumu, vendar ga je ustavno sodišče po pritožbi vodstva RTV Slovenija delno zadržalo in še ni stopil v veljavo. Stavko novinarjev, ki si že eno leto prizadevajo za institucionalno, finančno in uredniško avtonomijo, podpiramo," so navedli.

Ministrstvo vodstvo RTV SLO ob tem znova poziva, "naj se umakne in konča agonijo v naši največji medijski in kulturni ustanovi".