"To je dan za slavje, obdobje novih začetkov, novih poglavij in ni kraja v Evropi, ki bi danes bolje predstavljal nov začetek, kot je to na ta dan Hrvaška," je ocenila von der Leyen po tristranskem srečanju s Pirc Musar in Plenkovićem.
Poudarila je, da na kopenskih in morskih mejah Hrvaške z njenimi sosedami Slovenijo, Madžarsko in Italijo zdaj ne bo več obmejnih nadzorov, vrst in preverjanj potnih listov.
Predsednica Evropske komisije je spomnila, da se je Hrvaška danes pridružila tudi skupnosti 347 milijona Evropejcev, ki uporabljajo isto valuto. Evro je po njenem mnenju eden največjih kolektivnih dosežkov Evrope, kot druga najpomembnejša globalna valuta pa jo krepi tudi na mednarodnem odru.
Kot zgodovinskega je današnji dan označil tudi Plenković. "Če obstajajo trenutki, ki jih lahko imenujemo zgodovinski, je to zagotovo današnji dan. 1. januar 2023 je dan, ko je Hrvaška uresničila svoje strateške državne in politične cilje," je dejal. Ob tem je izpostavil, da je Hrvaška prva država, ki je integracijo v schengen in območje evra uresničila na isti dan.
Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da gre za velik dan tako za hrvaške kot slovenske državljane, in izpostavila pomembnost širitve EU.
"Moj prvi obisk v funkciji predsednice republike je poklon Evropi, naši sosedi, evropskemu povezovanju in sodelovanju," je dejala in poudarila, da verjame v združeno Evropo in da je integracija edina možna pot, tudi za države članice Zahodnega Balkana.
Pirc Musarjeva je spomnila, da je delala na Hrvaškem v času nekdanje Jugoslavije, ko je bila meja odprta, in izrazila veselje, da danes kot predsednica Republike Slovenije pozdravlja zgodovinski mejnik, ko sta državi spet brezmejno povezani. "Obrežje in Bregana ponovno postajata eno," je izjavila in napovedala, da bo nadaljevala slovensko tradicijo spodbujanja držav, da se pridružijo evropskim integracijam.
Za širitev EU se je zavzel tudi Plenković in izrazil zadovoljstvo, da je Bosna in Hercegovina v minulem letu dobila status kandidatke za članico EU. Obenem je napovedal, da bo Hrvaška svoje zmogljivosti, povezane z varovanjem meje, usmerila na svoje zunanje, schengenske meje s Srbijo, BiH in Črno goro, a "brez postavljanja žice in zapor". "To so politična stališča, pri katerih bomo vztrajali do konca," je zagotovil.
Hrvaška je z novim letom postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU so v schengnu še Norveška, Švica, Islandija in Liechtenstein, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.
Od danes imata Slovenija in Hrvaška po 31 letih spet isto valuto, na meji med njima pa ni več nadzora.
Po tristranskem srečanju se je Pirc Musarjeva sestala še s predsednico Evropske komisije. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je Pirc Musarjeva prevzela dolžnosti predsednice republike. Slovensko predsednico je ob tej priložnosti spremljala tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Plenković se bo z von der Leynovo danes sestal še v Zagrebu, nato pa se bosta skupaj odpravila na Trg bana Josipa Jelačića. Tam bosta popila kavo, ki jo bo hrvaški premier plačal z evrskimi kovanci.
