obrat

Nekdanja začasna predsednica Bolivije privedena na sodišče

B.K.
15. 3. 2021, 13.24
Posodobljeno: 15. 3. 2021, 13.27
Deli članek:

Obtožnica jo bremeni upora, terorizma in sodelovanja pri vojaškem udaru leta 2019.

Reuters
Jeanine Anez se je samorazglasila za začasno predsednico. Odgovorna bo za razpis novih volitev.

Nekdanja bolivijska začasna predsednica Jeanine Anez, ki je državo vodila od odstavitve nekdanjega predsednika Eva Moralesa v vojaškem udaru decembra leta 2019 do izvolitve novega predsednika Luisa Arceja novembra lani, je bila včeraj pridržana in privedena pred sodnika. Ta bo njej in še dvema ministroma iz takratne začasne vlade sodil zaradi kaznivih dejanj organiziranja upora, terorizma in zarotništva pri vojaškem udaru.

Državni tožilec Harold Jarandilla je v uvodni predstavitvi povedal, da so Anezova in njena soobtoženca, nekdanja ministra za energijo in pravosodje Rodrigo Guzman in Alvaro Coimbra, z zavezniki v bolivijski vojski organizirali udar, v katerem so Moralesa spravili iz oblasti. Tožilec je trojico obtožil še, da so v političnem vakuumu dogodke priredili tako, da so lahko Anezovo, mimo zakonodaje in ustave, postavili za predsednico države.

Reuters
Zmagovalec predsedniških volitev Luis Arce (levo) in njegov kandidat za podpredsednika Luis Arce, David Choquehuanca (desno), po razglasitvi rezultatov volitev novembra lani.

Obtožnica naj bi poleg Anezove, Guzmana in Coimbre bremenila še številne druge ministre nelegitimne vlade ter nekatere člane policije in vojske.

Dolgoletni predsednik Morales je moral funkcijo predsednika konec leta 2019 zapustiti, ko so ga k temu pozvali generali v vojski. Prvi staroselski predsednik te latinskoameriške države je nato pred pregonom pobegnil najprej v Mehiko in nato v Argentino. Vrnil se je novembra lani, ko je v prvem krogu predsedniških volitev prepričljivo slavil Arce, ki je Moralesov zaveznik in član njegove stranke Gibanje proti socializmu (MAS).

Reuters
Evo Morales

Anezova, ki je v takratnem političnem kaosu uspela začasno v roke prevzeti vajeti države, je sodni postopek označila za "politični pregon" in pozvala Združene države Amerike in Evropsko unijo, naj vanj posežeta. Iz Bruslja in Washingtona so bolivijske oblasti pozvali k spoštovanju vladavine prava.