Grozljive videoigre, ki ne prestrašijo samo na noč čarovnic

Izvor vsega zla je na področju grozljivih videoiger brez dvoma serija Resident Evil, ki se je začela leta 1996 na originalnem PlayStationu. Japonski založnik Capcom je prvo igro razvil po zgledu in z elementi igre Sweet Home, na Japonskem pa je izšla pod imenom Biohazard. Drugje po svetu je bilo to nemogoče, sploh v ZDA, kjer je igra pod tem imenom že bila registrirana, za povrh pa je obstajala še newyorška skupina z enakim imenom. Zato so sprejeli odločitev za ime Resident Evil, pri nas pa so v času filmskih priredb igre prevedli kot Nevidno zlo.  

Igre so potem doživele različice tako na PC računalnikih kot na celi vrsti popularnih konzol naslednjih generacij od PlayStation 2, 3 in 4, Nintendovega Gamecuba, Seginega Dreamcasta, Nintendovih konzol Gamyeboy, DS, 3DS, Wii, Microsoftovih Xbox konzol pa do četrt stoletja in skoraj trideset iger kasneje letošnje izdaje osmega dela Resident Evil Village, ki je dosegljiva tudi na najnovejši konzoli PlayStation 5.  

Serija Resident Evil je postavila nove mejnike v žanru zombijevske groze, ki je po prvih nekaj igrah izrazito napredovala, sploh ko je leta 2005 izšel Resident Evil 4, sprva ekskluzivno na konzoli Gamecube, ki je predstavil tretjeosebno perspektivo in izredno natančno ter učinkovito igralnost z izvrstno grafiko. V naslednjih nekaj letih je serija nekoliko izgubila na originalnosti in grozljivosti, saj peti in šesti del, sicer solidni strelski igri, nimata tistega strašljivega fokusa in zloveščega vzdušja, ki so ga bili oboževalci serije vajeni poprej. Zadeve so se začele popravljati z izdajo Resident Evil: Revelations 1 in 2 ter odlično predelavo Resident Evil 2 (manj uspešna je predelava tretje igre). Dokončno pa se je serija postavila na noge in posegla po novih višavah groze, ko se je v sedmem delu Resident Evil 7: Biohazard preselila v prvoosebno igro groze, ki jo do zdaj ni presegla praktično nobena druga igra. Če si upate poskusiti s sedmim delom igre v navidezni resničnosti (PSVR), potem ste pred eno strašnejših izkušenj v življenju. A se brez dvoma splača preizkusiti, sploh če so vam blizu grozljivke. Kaj  je boljšega, kot preizkusiti tako dobro in za povrhu neznosno strašljivo igro ravno okoli noči čarovnic?

Če govorimo o t. i. preživetvenih grozljivih videoigrah (ang. survival horror), potem prvi moderni zametki segajo v čas konec 90. let prejšnjega stoletja, ko je kraljevala Nintendova konzola Gamecube, ki je ponudila Eternal Darkness: Sanity's Requiem, Segin Dreamcast je imel Nightmare Creatures 2 ter kultno strelsko arkado The House of The Dead 2, seveda pa ne gre pozabiti niti na precej trapasto igro Night Trap s slabo odigranimi filmskimi prizori, s katero je Sega propagirala propadli 32-bitni poskus Sega 32X, dodatek k sicer uspešni 16-bitni konzoli Mega Drive oz. Genesis, kot jo poznajo v ZDA, ki je dostojno konkurirala Nintendovim konzolam NES in SNES.

Hkrati se je grozljivi žanr poleg Resident Evila konec 90. let začel vzpenjati tudi s serijo Silent Hill. Silent Hill je svojo pot začel leta 1999 na originalnem PlayStationu, nadaljevanja pa so potem sledila na konzolah naslednjih generacij od PS2 do PS3 vse do PSP-ja in PS Vite, seveda je svoje različice dobil tudi Microsoftov Xbox. In če se zdi, da so bile prve igre iz serije Silent Hill vsaj po današnjih standardih še dokaj okorne tako po grafiki kot igralnosti, se prvih iger veliko gamerjev spominja kot prelomnih oz. takih, ki so orale ledino.  

Kakih petnajst iger kasneje je serijo zaključil 'nesrečni' P.T. (Playable Teaser), demo različica igre Silent Hills, za katero so stali Hideo Kojima, Guillermo del Toro in igralec Norman Reedus. Tega je Kojima kasneje uporabil za igro Death Stranding, P.T. pa je na žalost ostala nekodokončana oz. nikoli ni ugledala luči sveta, saj se je Kojima skregal (bil odpuščen?) in odšel iz studia Konami ter ustanovil Kojima Productions. Za nekatere je P.T. najbolj strašljiva igra vseh časov, ki pa žal ni nikoli ugledala sveta v pravi obliki. Nekaj časa je bila na voljo brezplačno na PlayStation Networku, a so jo potem odstranili, tako da je zdaj uradno nedosegljiva, nastalo je nekaj predelav oboževalcev, hekerji pa so omogočili, da se jo da dobiti tudi po piratskih poteh. Še najbolj podobna kultnemu P.T. je konec lanskega leta izdana igra Visage (PS4, PC), v kateri ste prvoosebno v koži Dwayna Andersona v hiši, kjer je storil samomor potem, ko je umoril svojo ženo in otroke, zdaj pa hišo preganjajo nadnaravne sile. Iz hiše se je kajpak treba rešiti, kar pa ni ravno mačji kašelj.

V primeru navidezne resničnosti ima PS4 za sistem PSVR na voljo velik nabor grozljivih iger, ki vam ne bodo dale spati ali vas bodo spravile na rob srčnega napada. Že drži, da je morda Oculus 2 boljši glede same kvalitete slike, ki vas morda še bolj potegne v virtualni svet, a PSVR ima neverjetno veliko (tudi ekskluzivnih) grozljivih iger, ki vas bodo zagotovo pošteno prestrašile.

Poleg že omenjenega sedmega dela Resident Evil, velja za eno boljših VR iger The Walking Dead: Saints and Sinners, ki vas odpelje v New Orleans, kjer je prava zombi apokalipsa, vi pa se morate kajpak rešiti in jih vmes čim več predelati v zombi pašteto. Če smo pri zombijih v PSVR-u, potem zagotovo velja omeniti tudi igri Arizona Sunshine in Killing Floor Incursion, ki sta pravi užitek za vse, ki uživajo v streljanju zombijevske nesnage. Ena od prvih iger za PSVR je bila sicer Until Dawn Rush of Blood, ki sicer nima direktne povezave z igro Until Dawn založnika Supermassive Games, a velja za eno boljših grozljivih strelskih iger, v kateri se peljete z vlakcem smrti po različnih stopnjah, kjer je ena bolj strašna od druge. Ob igranju vam bo zagotovo lažje, če nimate katere od fobij, saj igra obdela vse od pajkov, duhov, klovnov in zombijev do krulečih prašičev v klavnici in seveda serijskih morilcev.

Ob omenjanju serijskih morilcev velja izpostaviti igro Dead By Daylight, v kateri se lahko prelevite v svojega najljubšega filmskega morilca od Pinheada (Gospodar pekla) pa do Michalea Myersa (Noč čarovnic) in Freddyja Kruegerja (Nočna mora v ulici Brestov). Če mislite, da lahko prekosite svoje najljubše filmske morilce z velikih platen, potem je to igra za vas. Za spletno večigralnost boste potrebovali storitev PS Plus. Seveda je svojo igro dobil tudi slavni Jason Vorhees, v čigar čevlje lahko stopite v igri Friday 13the The Game ali se podate po negotovih gozdnih poteh, ki se jih spomnite iz filma The Blair Witch Project, kar so skušali ujeti v igri The Blair Witch, ki je nedavno dobila tudi različico VR. Podobno je bilo tudi z igro po zgledu filmov Paranormalno, saj velja igra Paranormal Activity: The Lost Soul za eno bolj strašljivih v virtualni resničnosti. Če ste osredotočeni zgolj na to, da vas igra pošteno prestraši in vrže s stola, potem morda velja poskusiti igro VR Five Nights at Freddy's: Help Wanted. Na otroške plišaste živali nikoli več ne boste gledali enako ...

Med igrami VR so včasih najbolj učinkovite tiste, ki se zdijo na prvi pogled najbolj enostavne. Taka je zagotovo Affected The Manor, v kateri se podate v zakleto graščino, kjer ni potrebno kaj posebnega narediti, le preživeti vso grozo in strah, ki vam ju igra vrže naravnost v male možgane. Če ste za vzhodnjaško grozo, potem ne morete zgrešiti s tajsko igro Home Sweet Home, ki je strašljiva na netipičen način, tako tudi Here We Lie, ki vas prestavi v nikoli videni črno-beli distopični svet, v katerem so barvni zgolj temnopolta dama v rumeni obleki, ki ji sledite in peklenščki, ki vas skušajo ubiti, ogenj in občasni trenutki učinkovite groze, da lahko samo kričite ali si pač strahopetno zatiskate oči.  Zagotovo zanimiva sta tudi dva dela igre Layers of Fear, kjer se grozljiva resničnost in časovni prebliski spreminjajo dobesedno pred vašimi očmi. In če prva popelje v nekakšen svet Doriana Graya, kjer stikate za grozljivimi artefakti neuveljavljenega slikarja, vas druga pelje na zakleto ladjo, kjer morate raziskati nesluteno grozo strašljivih preteklih dogajanj.

Od klasičnih novejših grozljivih iger med pionirske zagotovo spada Until Dawn, v katerih se pojavijo tudi znani igralski obrazi, kot so Rami Malek, Hayden Panettiere in Peter Stormare. Filmska igra, v kateri se mora igralec odločiti, ali bo nek lik umrl ali nadaljeval igro, nas postavi pred veliko preizkušenj, kjer se borimo proti serijskemu morilcu, ki je pred leti ubil naše prijatelje, zdaj pa ste na vrsti vi. Igra vas pripelje do različnih razpletov in bolj ali manj srečnih koncev. Tudi predzgodba t. i. prequel z naslovom The Inpatient, ki je na voljo za PSVR, je zanimiva zadeva, ki nas v vlogi pacienta, ki je izgubil spomin, popelje v sanatorij Blackwood leta 1952, 63 let pred dogodki iz prvotne igre.

Tiste, ki so bolj nagnjeni k filmskim zgodbam, bo zagotovo pritegnila antologija Dark Pictures, ki je pred leti ponudila igro Man of Medan. Ta se je večinoma dogajala na ladji duhov, kjer ste v vlogi protagonista, ki mora uiti in raziskati, zakaj se dogajajo umori. Naslednja je bila igra Little Hope, kjer so štirje študenti in njihov profesor ujeti v skrivnostno meglo v izoliranem mestu, iz katerega obupano iščejo način za pobeg, medtem ko jih iz ozadja preganjajo vizije iz okultne preteklosti mesta. Tudi najnovejši del antologije House of Ashes (Hiša pepela), je v slogu založnika Supermassive Games igra, ki temelji na odločitvah, te pa potem vplivajo na to, ali bo vaš lik preživel. Igra se osredotoča na posebne enote v vojni v Iraku, ki naletijo na pokopan sumerski tempelj, kjer vam pretijo vampirjem podobna bitja.  

Med dobro poznanimi igrami za ljubitelje žanra posebej velja omeniti še vsaj nekaj iger, ki so bile izdane v več delih. Mednje sodita iz prejšnje generacije konzol zagotovo Condemned: Criminal Origins in Condemned 2: Bloodshot. V prvi se prelevite v forenzičnega detektiva, ki raziskuje skrivnostne umore, v drugi pa v predvsem v nasilneža, ki mora pretepsti vse pred seboj. Spomnite se zloglasnih iger, kot sta dva dela Manhunta založnika Rockstar, ki je zagrešil tudi pobalinskega Bullyja in kultno serijo Grand Theft Auto.

Posebna omemba gre tudi igrama Outlast 1 in 2 ter dodatni misiji Whistleblower, v katerih ste v vlogi raziskovalnega novinarja, kjer se v prvem delu spopadate z grozotami v umobolnici, kjer so vse paciente pobili, v drugem pa raziskujete posledice po nesreči s helikopterjem. Da sledi neslutena groza, ki vas bo metala s kavča, ne smete niti podvomiti, saj imate na voljo zgolj beg in videokamero, ki hitro ugasne, če zanjo ne najdete baterij za nočno vizijo, ki vam omogoča gibanje v popolni temi. Da oboževalci težko pričakujejo novo nadaljevanje z naslovom Outlast Trials, ni potrebno posebej omenjati.

Morda vas je pred leti sprva razočaral izlet v pekel v igri Agony, kjer se prelevimo v trpinčeno dušo v globinah pekla in iščemo skrivnostno rdečo boginjo. A nato je morda razveselilo dejstvo, da so igro s popravki precej izboljšali, kar poveča verjetnost, da jo boste prijeli v roke in se podali v pekel, kot si ga je zamislil poljski studio Madmind.  Nepozabni sta brez dvoma izkušnji ob igranju iger, kot sta dva dela The Last of Us, za nekatere najboljši igri vseh časov ter The Evil Within 1 in 2. Vse štiri igre spadajo v t. i. skupino AAA iger, kar pomeni, da gre za visokoproračunske igre, ki ponujajo enkratno vzdušje in svojevrstno izkušnjo, saj nas popeljejo v postapokaliptični svet mutiranih kanibalističnih bitij. Prvi dve sta morda svoje vplive vlekli iz kultne Noči živih mrtvecev Georga Romera, medtem ko se nam pri drugih dveh zazdi, da smo se znašli v nekakšni mešanici serije Resident Evil in filma Tekaški pokol z motorko.  

Če je vaš okus nagnjen k grozljivim retro zadevam, pa vam zagotovo ne smejo uiti igre, kot so Stubbs the Zombie: Rebel Without a Pulse (Xbox), The Darkness 1 in 2 (PS3, Xbox 360), Forbidden Siren Blood Curse (PS3) ali favoriti iz časov PS2, kot so Kuon, The Haunting Ground, Rule of Rose ali seriji Fatal Frame in že omenjeni Silent Hill.  V zanimivo morsko-mitološko srednjeveško zgodbo vas popeljeta tudi  najnovejša različica igre The Call of Cthulhu (2018), v čas vampirjev lahko stopite z igro Vampyr, med horde zombijev pa vas brez slabe vesti postavi vrhunsko ustvarjena, z motorističnim pridihom cepljena igra Days Gone. V isti sapi pa velja omeniti tudi zombiado Dying Light, pri kateri je večina že nekaj časa na trnih, kdaj bo luč sveta ugledalo dolgo pričakovano nadaljevanje. Skratka, poslastic za oboževalce gorja in gravža je več kot preveč. A hvalabogu, da so okusi različni, poreče kdo. In prav je tako.

Za ljubitelje t. i. vesoljskih grozljivk ali pač groze na različnih vesoljskih ali  podvodnih postajah velja poleg obveznega streljanja zombijev v sodobni predelavi Dooma ali nadaljevanju Doom Eternal (obstajata pa tudi različici VR Doom 3 in Doom VFR) omeniti tudi vrhunsko strašljivo zadevo Alien Isolation po zgledu filmov Osmi potnik, ki je svetlobna leta pred polomijo Aliens: Colonial Marines, za tiste bolj pogumne pa so dobri predlogi tudi trilogija Dead Space (PS3), The Persistence (PSVR), Pray ali Soma na konzoli PS4.

Med trenutno vroče žemljice spadajo igre Back 4 Blood, ki je moderno nadaljevanje zombijevskih strelskih uspešnic Left 4 Dead 1 in 2, v katerih smo uživali na konzoli Xbox 360, od svežih izdaj velja omeniti še uspešno nadaljevanje Little Nightmares 2, ki je na voljo tudi za Nintendovo ročno konzolo Switch, retro grozljivo avanturo Song of Horror, časovno preskakujočo grozljivo izkušnjo v igri VR Transference in krajšo zadevo, ki sliši na ime Evil Inside.

Med najbolj pričakovanimi igrami, čigar izid je bil že večkrat prestavljen ali zaradi koronskih časov postavljen v nedoločeno bližnjo ali daljno prihodnost, so bržčas Dying Light 2, The Unholy, Scorn ali Outlast Trials, ki po zaenkrat videnih odlomkih obljubljajo veliko. Pri vseh napovedanih igrah je sicer svojevrstna tragika prav ta, da nekatere ne bodo nikoli ugledale luči sveta iz takšnih ali drugačnih razlogov. Vsekakor pa ne gre dvomiti, da bodo zagrizeni ljubitelji preživetvenih grozljivk, ko bo čas pravi, vanje (končno) z užitkom zasadili svoje gamerske šape ...