Znanstvene objave potrjujejo vsesplošnemu prepričanju o zmanjševanju vodnih količin na območju slovenske Istre. Podnebna kriza preko sprememb v razporeditvi padavin preko leta - sprememba padavinskega režima - ter hkratnega zmanjševanja skupne letne višine padavin in po drugi strani preko povečane evapotranspiracije, ki je posledica vse višjih povprečnih temperatur zraka, vplivajo na občutno manjši vodni odtok na območju slovenske Istre, je aktualno stanje na Obali komentiral Gregor Kovačič, predstojnik oddelka za geografijo na omenjeni fakulteti.

"To se pri Rižani, najpomembnejšem vodnem viru v regiji, pozna v statistično značilnem zmanjševanju pretoka. Največji upad pretoka je značilen za toplo polovico leta med aprilom in septembrom. Torej ravno v obdobju, ko v regiji močno naraste potreba po vodi (rastna doba, kmetijstvo, turizem)," je pojasnil.

Življenje in dejavnosti bomo morali prilagoditi novi realnosti

Podnebne projekcije po njegovih besedah kažejo, da se bodo v slovenski Istri, če ne bo dodatne vode iz drugih virov, morali navaditi na vse pogostejša obdobja omejevanja uporabe vode, kot smo mu priča sedaj.

"Dobrodošli v nedvoumno napovedano prihodnost. Na vse pogostejša in daljša sušna obdobja ter vročinske valove na eni ter vse silovitejše poplave na drugi strani se bomo morali navaditi in naše življenje, dejavnosti prilagoditi novi realnosti. V paket posledic podnebne krize sodijo tudi vse pogostejši požari v naravi, ki so posledica povečane sušnosti," je poudaril Kovačič.

Rešitev v zmanjšani porabi in zagotovitvi dodatnih količin vode 

Rešitve za pomanjkanje pitne vode v slovenski Istri je treba po njegovem mnenju iskati v dveh smereh - zmanjšani porabi prek osveščanja uporabnikov o smotrni rabi ter zagotovitvi dodatnih vodnih količin. Pri zmanjševanju porabe pitne vode za druge namene, razen za pitje, naj bi morali več pozornosti nameniti tudi možnosti ponovne uporabe že prečiščene komunalne vode, gradnji sistemov za zadrževanje in uporabo padavinske vode v sanitarne namene, za zalivanje itn. Rešitve smotrnejše rabe vode obstojijo tudi v kmetijstvu in drugih človekovih dejavnostih, je prepričan Kovačič.

"Nedvomno je za slovensko Istro treba poiskati dodatni vir pitne vode, pri čemer se kot najboljša rešitev ponuja povezovanje regionalnih vodovodnih sistemov v zaledju, tudi z območja porečja Save (Malni pri Postojni). Na tak način bi trajnostno oskrbo z zadostnimi količinami kakovostne pitne vode za nekaj desetletij zagotovili širšemu krogu uporabnikov. Država mora v vsakem primeru zagotoviti hitro, ekonomsko sprejemljivo ter trajnostno-sonaravno ustrezno rešitev oskrbe slovenske Istre s pitno vodo," je sklenil geograf.