Rumeni pas namesto 34 parkirnih mest

Gostota prometa iz središča mesta proti obrobju je po navedbah MOL premajhna za zaris rumenih pasov.
Fotografija: Kolesar na vozišču, ker križišče Dunajske in ulice Bežigrad še obnavljajo? FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Kolesar na vozišču, ker križišče Dunajske in ulice Bežigrad še obnavljajo? FOTO: Blaž Samec/Delo

Ob začetku postopne obnove vozišča Celovške ceste med nadvozom nad severno obvoznico in Prušnikovo ulico pri šentviški cerkvi se zaključuje večletna obnova druge severne vpadnice – Dunajske ceste. Kolesarska steza in pločnik na Dunajski sta ob drevoredu pri nekdanji topniški vojašnici, sedanjem Bežigrajskem dvoru in (državni) gradbeni jami, ki čaka na boljše čase, še vedno gradbišče.

Obnovitvena dela potekajo od križišča Dunajske in Linhartove, mimo priključka Kržičeve na Dunajsko do križišča Dunajske in Topniške. Tako bo predvidoma do sredine oktobra. Promet za pešce in kolesarje je oviran tudi na križišču Dunajske in ulice Bežigrad, katere vzhodni del, do križišča s Hranilniško in Staničevo, naj bi obnovili do konca tega meseca, medtem ko je zahodni del do križišča s Parmovo že obnovljen.

Na očitke Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP), kjer so z »velikim začudenjem« opazovali širitev Dunajske ceste med Linhartovo ulico in Livarsko ulico, so iz Mestne občine Ljubljana (MOL) pojasnili, da Dunajske ceste niso razširili. Res pa je rumeni pas v smeri proti središču mesta zdaj narisan na mestu (nekdanjih) 34 vzdolžnih parkirnih mestih ob Dunajski cesti med Linhartovo ulico oziroma ulico Bežigrad in Livarsko ulico. V KTPP so v svojem pozivu zapisali, da je bila »širitev izvedena skupaj z urejanjem kolesarskih poti, ki so financirane z evropskimi sredstvi, s ciljem spodbujanja trajnostne mobilnosti ter zmanjševanja avtomobilskega prometa v mestu«, in opozarjajo, da je s to širitvijo po njihovem mnenju dosežen nasprotni učinek,»saj v mesto dodatno privablja avtomobilski promet in povečuje emisije toplogrednih plinov.«
Med ulico Bežigrad in Livarsko po novem rumeni pas in dva vozna pasova. FOTO: Blaž Samec/Delo
Med ulico Bežigrad in Livarsko po novem rumeni pas in dva vozna pasova. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nadalje so v KTPP navedli, da MOL s prenovo (Dunajske in Tržaške) »ne sledi ciljem in ukrepom iz Celostne prometne strategije MOL, kjer se je zavezala, da bo na vseh glavnih cestah zarisala rumene pasove.« Od MOL so v KTPP zato pričakovali, »da s prenovo Tržaške in Dunajske ceste na obeh cestah uredi rumene pasove na obstoječih voznih pasovih; da poveže P&R Dolgi most/Stožice s hitrimi avtobusnimi linijami s frekvenco na pet do sedem minut in začne z načrtovanjem zmogljivega javnega prometa; takojšnje sprejetje podnebne strategije in zavezujočih ukrepov EU za doseganje znižanja emisij toplogrednih plinov za 27 odstotkov do 2030, saj bo ravno znižanje emisij toplogrednih plinov v prometu najbolj zahtevna naloga.« EU pa v KTPP pozivajo, »da svoje finančne spodbude za ukrepe povečanja deleža trajnostne mobilnosti poveže s pogojem, da mesto, ki prejema sredstva EU, na cestah ne sme izvajati ukrepov, ki spodbujajo večjo uporabo osebnega motornega prometa, kot lahko vidimo na primeru Dunajske ceste: mesto je prejelo evropska sredstva za ureditev kolesarske infrastrukture, a jih je namenilo za dodatno širitev voznih pasov.«


Avtobusi brez bistvenih zamud


Vodja mestnega oddelka za gospodarski razvoj in promet David Polutnik je v odgovoru zapisal, da »pri vseh preureditvah javne cestne infrastrukture in javnega prostora sledi načelom Celostne prometne strategije (CPS MOL)«, da akcijski načrt CPS vključuje uvedbo rumenih pasov na vpadnicah, »vendar ne na vseh vpadnicah«. Na vprašanje Dela so na občini pojasnili, da je uvedba rumenih pasov odvisna od več dejavnikov – od števila avtobusnih linij, ki vozijo po izbranem območju; števila potnikov, ki jih uporabljajo; povezanosti z obstoječimi in načrtovanimi P+R na obrobju; gostote prometa, torej števila drugih vozil oziroma udeležencev v prometu; možnosti preusmeritev drugih vozil; ter prostorskih omejitev. »Ponekod trenutno rumeni pas ni potreben, ker Ljubljanski potniški promet ob povprečni količini prometa ne beleži bistvenih zamud avtobusov. Na Dunajski cesti pa bo, kot doslej, rumeni pas potekal od križišča s Samovo cesto do Vilharjeve ceste. Nova ureditev Dunajske ceste bo tudi brez podaljšanja rumenega pasu v smeri proti centru (na odseku od obvoznice do Samove ulice) in v nasprotni smeri, iz mestnega središča proti obvoznici, omogočala bistveno hitrejše in disciplinirano praznjenje prometa,« napovedujejo v MOL.
Namesto vzdolžnih parkirnih mest rumeni pas in posledično dva vozna pasova proti centru. FOTO: Blaž Samec/Delo
Namesto vzdolžnih parkirnih mest rumeni pas in posledično dva vozna pasova proti centru. FOTO: Blaž Samec/Delo

Glede pričakovanja v zvezi s hitrimi avtobusnimi linijami pa je David Polutnik v odgovoru KTPP pojasnil, da jih bo mogoče uvesti, ko bodo »povečali vozni park LPP, kar je že v načrtu.« MOL si namreč skupaj z LPP vseskozi prizadeva »za izboljšanje razmer za javni potniški promet, ki ga je močno prizadela tudi epidemija.« Glede pobude o sprejetju podnebne strategije pa je dodal, da so »v MOL poleg CPS sprejeli tudi številne druge strategije, programe in akcijske načrte, ki pripomorejo k znižanju emisij toplogrednih plinov« in omenjajo »trajnostno urbano strategijo, programe varstva okolja, lokalni energetski koncept, strategijo elektromobilnosti in strategijo razvoja mestnih gozdov.«

Preberite še:

Komentarji: