Ob uravnoteženi prehrani ne potrebujemo instant vitaminskih napitkov
Instant vitaminski praški, kot so cedevita, oraketa, juicy vita in drugi podobni izdelki, tudi trgovskih znamk, so v gospodinjstvih pogosto na policah, dosegljivih otrokom in mladostnikom, in ne morejo biti v omarici z (zdravili in) prehranskimi dodatki, kar vitaminski napitki v resnici so.
V zadnjih desetletjih jih je mogoče naročiti tudi v lokalih, kaj hitro pa z njihovim pitjem presežemo priporočeni dnevni odmerek, na kar so javno že pred časom opozorili na Zvezi potrošnikov Slovenije in čemur pritrjujejo tudi na Inštitutu za nutricionistiko. Ob uravnoteženi prehrani takšnih napitkov ne potrebujemo, odsvetovani so otrokom do četrtega leta starosti oziroma do 14 let.
Kot lahko preberemo že na spletni strani najbolj znane vitaminske pijače pri nas, ki je pred štirimi leti slavila že svoj 50. rojstni dan, so leta 1969 »pametni možje iz znanega farmacevtskega podjetja Pliva razvili instant osvežilno pijačo z devetimi vitamini in jo poimenovali cedevita«. Kot njen oče je slovel pokojni magister farmacije Martin Stanković, prodajali so jo samo v lekarnah s priloženo merico in tudi podoba njene embalaže je v začetnih letih spominjala na današnje prehranske dodatke.
V 90. letih so predstavili že kilogramsko pakiranje, v prvem desetletju novega milenija so jo razširili v lokale, kmalu zatem so jo v plastenkah v trgovinah postavili na police k drugim brezalkoholnim pijačam. Danes skoraj polovico cedevite prodajo v 900-gramskem pakiranju, prodaja se vsako leto povečuje, narašča pa tudi v gostinskih obratih, kjer je vsak Slovenec lani v povprečju popil po štiri vrečke, je povedala Suzana Bagari, vodja korporativne komunikacije pri Atlantic Droga Kolinski.
Opomnila pa je, da se cedevitina sestava kljub značilnemu okusu nenehno prilagaja zakonodaji in prehranskim priporočilom. »Vsebnost sestavin je enaka, razlika je le v količini vitamina C in je rezultat prilagajanja priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2011 in priporočilom zdravstvenih organizacij posameznih nacionalnih skupin, vključno z EU,« je dejala.
Nekoč je vsebnost osmih vitaminov v dvodecilitrskem kozarcu predstavljala polovico dnevnih priporočenih vrednosti teh vitaminov ter sto odstotkov vitamina C, zdaj pa so njihovi odmerki v 19 gramih, kolikor naj bi jih uporabnik odmeril za 2,5-decilitrski kozarec vode, poenoteni in predstavljajo približno 50 odstotkov dnevnih potreb po teh devetih vitaminih, ki jih vsebujejo.
Največ sladkorja in citronske kisline
Kot so opozorili pri Zvezi potrošnikov Slovenije, se je pomembno držati predvsem priporočil na embalaži, koliko vitaminskega napitka sme popiti na dan odrasli in koliko otrok – obojim pri cedeviti priporočajo po en napitek, odraslim do največ tri na dan – saj vitaminski napitki niso običajna pijača, ampak prehransko dopolnilo.
Ker so žlice in žličke različno velike, je hitro mogoče prekoračiti priporočeni dnevni odmerek vitaminov. Vitaminski praški tudi niso primerni za otroke, mlajše od štirih let. Če na njih ni označbe, da je napitek namenjen otrokom, je namenjen le starejšim od 14 let.
Vitaminski napitki povrhu vsega vsebujejo tudi velike količine sladkorja. Kar sedmim od devetih izdelkov te vrste, ki so jih leta 2016 vzeli pod drobnogled, bi za sladkor zasvetila rdeča luč na prehranskem semaforju, tisti z oznako light pa namesto sladkorja vsebujejo sladila, kot so sorbitol, natrijev ciklamat in natrijev saharinat.
Z enim kozarcem instant praška z vitamini, pripravljenega po navodilih proizvajalca, lahko zaužijemo 16 gramov oziroma vsaj štiri kocke sladkorja, zato za žejo priporočajo vodo ali nesladkan čaj.
Poleg sladkorja v vitaminskih napitkih prevladuje citronska kislina, dodano pa imajo aromo sadja. Od aditivov so jim za barvo dodana barvila, za uravnavanje kislosti natrijevi karbonati ali natrijevi citrati, za zgostitev pa gumi arabikum. Tovrstni izdelki vsebujejo tudi do deset vitaminov, nekateri še minerale. Najpogosteje vsebujejo vitamine A, C, B1, B2, B6, B12, E, folno kislino (B9), niacin (B3), pantotensko kislino (B) in biotin (B7).
A kot so še dodali, njihovo uživanje nikakor ne more biti enakovredno uživanju zelenjave in sadja. »Raziskave potrjujejo, da je zaščitni učinek vitaminov in mineralov, zaužitih s hrano, večji od tistih, ki jih zaužijemo v obliki prehranskih dopolnil, saj hrana v nasprotju s prehranskimi dopolnili vsebuje tudi druge snovi, ki lahko vplivajo na boljši izkoristek oziroma delovanje nekaterih vitaminov ali mineralov v našem telesu. Zato zdrav človek lahko svoje telo z ustrezno količino vitaminov 'oskrbi' s pestro in uravnoteženo prehrano,« so še navedli v priporočilih pri ZPS.
Jeseni in pozimi priporočljiv le vitamin D
Tudi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pritrjuje, da s pestro in uravnoteženo prehrano človek zaužije primerne količine vitaminov, prevalenca pomanjkanja je zato v splošnem nizka. »Izjema je predvsem vitamin D, ki pa ga je v vitaminskih napitkih večinoma zelo malo ali nič, zato jeseni in pozimi priporočamo dodajanje bolj koncentriranih virov vitamina D. Zmerna uporaba multivitaminskih napitkov sicer ni problematična, ni pa primerno, da bi prešli v redno uporabo kot glavna pijača,« je opomnil.
To bi bilo po njegovih besedah še posebej problematično pri otrocih, pri katerih bi lahko prišlo ne le do višjih vnosov vitaminov, temveč tudi drugih snovi, ki sestavljajo takšne napitke, med drugim različnih aditivov in tudi precej veliko količino enostavnih sladkorjev. Poleg tega, če si otroci te vrste napitkov pripravljajo sami, si lahko v želji po slajšem okusu pripravijo zelo koncentrirane pijače, katerih hranilna vrednost se tako precej razlikuje od predvidene.
»Takšni napitki naj se otrokom postrežejo le občasno, in ne več kot enkrat na dan. Starši so dolžni tudi poskrbeti, da otroci nimajo nenadzorovanega dostopa do prehranskih dopolnil,« je sogovornik jasen glede multivitaminskih instant praškov za pripravo pijač, ki so lahko deklarirani bodisi kot obogatena živila bodisi kot prehranska dopolnila. Ta razvrstitev je lahko odvisna tudi od vsebnosti vitaminov.
Sestavine na deklaraciji enega najbolj priljubljenih vitaminskih napitkov cedevite pojasnjuje Mojca Lunder.
L-askorbinska kislina je vitamin C. Pri odraslih so povprečne potrebe med 80 in 90 miligrami na dan. Pri večjih telesnih naporih so potrebe povečane, prav tako med dojenjem, pri določenih boleznih, pri starejših, pri kadilcih. Pri povečanem vnosu se izloča skozi ledvice z urinom in se ne kopiči v telesu. V visokih odmerkih lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil.
DL-alfa-tokoferil acetat je vitamin E. Pri odraslih so povprečne potrebe med 11 in 13 miligrami na dan. Z vitaminom E je bogatih veliko živil, zato se premajhen vnos redko zgodi.
Nikotinamid (niacin) je vitamin B3. Večjemu tveganju za pomanjkanje so izpostavljeni posamezniki z motnjami hranjenja, anoreksijo, chronovo boleznijo. Lahko vpliva na delovanje nekaterih zdravil. Zgornja sprejemljiva meja je 9000 miligramov na dan, toksičnost je nizka.
Sredstvo za zgostitev: E414 je naravna snov gumi arabicum (iz strjenega soka dveh vrst akacije).
Kalcijev D-pantotenat je vitamin B5. Ustrezen vnos je pet miligramov na dan. Pomanjkanje je zelo redko, denimo pri zelo podhranjenih bolnikih. Toksičnost ni upoštevanja vredna.
Tiamin mononitrat je vitamin B1. Potrebe po tiaminu so odvisne od vnosa ogljikovih hidratov. Pomanjkanje se pojavi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, tistih s čezmerno telesno maso, alkoholikih, pri boleznih prebavil. Čezmerni vnos ni nevaren, presežek se izloči z urinom.
Natrijev riboflavin 5'-fosfat je vitamin B2. Je tudi rumeno obarvan in v tem primeru obarva napitek. Iz telesa se izloča z urinom, zato je tudi pri visokih odmerkih varen in ne povzroča resnih neželenih učinkov.
Piridoksin hidroklorid je vitamin B6. Ustrezen vnos je med 1,5 in 1,3 miligrama na dan. Pomanjkanje je redko, lahko je pri nekaterih boleznih (chronova, ulcerozni kolitis, celiakija). Vpliva na delovanje nekaterih zdravil.
Cianokobalamin je vitamin B12. Potrebe so štiri mikrograme na dan. Nalaga se v tkivih, zaloge v telesu od dva do pet miligramov ščitijo pred pomanjkanjem. Slednje se zgodi predvsem pri nekaterih boleznih prebavil in pri posameznikih, ki uživajo hrano izključno rastlinskega izvora.
Pteroilmonoglutaminska kislina je folna kislina ali vitamin B9. Ustrezen vnos je 250 mikrogramov na dan, pomanjkanje je pogosto pri nosečnosti, dojenju, alkoholizmu, hemolitični anemiji, kronični hemodializi, črevesnih boleznih, stradanju … Zgornja sprejemljiva meja je en miligram na dan. Preseganje se lahko zgodi pri pretirani rabi prehranskih dopolnil.
V določenih primerih smiselno nadomeščanje
In če so vitaminski praški prehransko dopolnilo, koliko je njihova sestava oziroma kakovost podobna tistim, ki jih kupimo v lekarni? Po besedah Mojce Lunder s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo v Ljubljani je razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili, ki lahko vsebujejo isti vitamin ali mineral, ta, da prehranska dopolnila niso povržena nadzoru, ki zagotavlja učinkovitost, varnost in kakovost, tako kot velja za zdravila. Zato so lahko odstopanja precejšnja.
Po njenih besedah količine vitaminov v vitaminskih praških, namenjene pripravi enega napitka, vsebujejo tudi približno polovico priporočenih dnevnih odmerkov. »Pri večjem vnosu se večina teh vitaminom izloči iz telesa in ne predstavlja nevarnosti. Verjetno je najbolj nevaren povečan vnos sladkorja, ki ga odsvetujejo zdravniki, pediatri in zobozdravniki,« je povedala.
Dodala je, da, denimo, 150-gramska pomaranča zadosti priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina C, to je približno 80 miligramov na dan, a da sadje poleg sladkorja vsebuje tudi vlaknine, vitamine in minerale, ki so za delovanje organizma nujni in koristni.
»Sadje in zelenjavo dojemamo kot živila, bogata z vitamini, obstajajo pa lahko velike razlike med posameznimi vrstami glede vsebnosti določenih vitaminov. V citrusih je, denimo, vsebnost askorbinske kisline oziroma vitamina C visoka. Vitamin E se nahaja predvsem v živilih rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo maščob, kot so oreščki.
A tudi pomarančni sok ne more nadomeščati potreb po vitaminih in mineralih v celoti. Bistveno je, da imamo raznoliko in uravnoteženo prehrano,« je ponovila sogovornica. Se pa v določenih življenjskih obdobjih ali boleznih lahko pojavijo povečane potrebe, pri določenih boleznih ali stanjih jih lahko začne primanjkovati in takrat jih je smiselno nadomeščati.
