V Tirani bo danes potekal vrh EU-zahodni Balkan, na katerega bo pripotoval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, potem ko je konec tedna grozil, da ga ne bo. Bil je namreč nezadovoljen, da je bil po umiku Srbov iz kosovskih institucij v tamkajšnjo vlado imenovan nov srbski minister Nenad Rašić, ki je na imenovanje v nasprotju s pogledi Beograda tudi pristal. Šest mesecev po zadnjem vrhu bo šest zahodnobalkanskih držav, ki so na različnih stopnjah pridružitvenega procesa, s sedemindvajseterico spet pretresalo svojo pot v Unijo in položaj regije, v kateri se znova krepijo migracijski tokovi proti Evropski uniji, območje pa je tudi prizorišče geopolitičnega merjenja moči med EU in predvsem Rusijo.
Ena pomembnejših tem vrha bo upravljanje migracij, ob varnostnih vprašanjih, kjer bodo govorili tudi o kibernetskih napadih in preprečevanju vnosa napačnih informacij iz tujine. Današnje zasedanje še ne bo prineslo odločitve o tem, ali bodo Bosni in Hercegovini še letos podelili status kandidatke za članstvo, niti o datumu morebitne odprave vizumov za državljane Kosova. Predsednik evropskega sveta Charles Michel si med včerajšnjim obiskom v Sloveniji ni upal napovedati, ali bo na ministrskem zasedanju 13. decembra BiH dobila status kandidatke. »To bo najbrž trenutek resnice, ker bodo države članice morale povedati, kakšno je njihovo stališče,« je diplomatsko previdno dejal Michel.
Premier Robert Golob pravi, da si Slovenija želi podelitev statusa kandidatke BiH še letos. »Ostajamo zmerni optimisti,« je pristavil in pojasnil, da namerava, če na ministrskem zasedanju še ne bo pozitivne odločitve, to vprašanje ponovno odpreti na zasedanju evropskega sveta dva dni pozneje. Upa, da bo mogoče korak naprej doseči tudi pri odpravi vizumov za Kosovo, in to že prihodnji teden.
Vrh za izboljšanje sodelovanja
Na današnjem vrhu EU-zahodni Balkan bodo evropski voditelji skupaj z zahodnobalkanskimi razpravljali predvsem o tem, kako poglobiti politično in strateško sodelovanje ter kako skupaj obvladovati posledice vojne v Ukrajini za regijo. Pregledali bodo, do kakšnega napredka je prišlo pri približevanju Evropski uniji, vrh pa bo tudi prva priložnost za oceno novega akcijskega načrta evropske komisije za zajezitev migracij na zahodnobalkanski poti.
Eden od ukrepov, ki jih želi za zmanjšanje migracij doseči evropska komisija, je uskladitev vizumske politike držav zahodnega Balkana z evropsko, saj migranti pogosto brez težav na letalih vstopijo v države regije, nato pa se podajo naprej na pot v Evropsko unijo. Po oceni Goloba pa je vrh predvsem priložnost, da spregovorijo o tem, kaj so lahko ranljive točke za EU, če države ne bodo vključene v evropsko integracijo.
Število migrantov, ki potujejo čez zahodni Balkan, je ta čas v porastu. Evropska unija je letos obravnavala 250.000 nezakonitih prihodov migrantov in kar 660.000 prošenj za azil. Do razlike med številkama prihaja zaradi selitev migrantov iz ene države v drugo, prav tako so mnogi v Evropo prispeli kar z letalom.
Dvajset ukrepov za manj migracij čez Balkan
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson včeraj predstavila akcijski načrt za upravljanje migracij na zahodnem Balkanu, ki predvideva dvajset ukrepov. Med njimi je uskladitev vizumske politike držav zahodnega Balkana z evropsko, za kar sta se včeraj zavzela tudi Michel in Golob. Srbija je že pristala na uvedbo vizumov za državljane Burundija in Tunizije, enako naj bi po željah Johanssonove storila še za Indijo.
Eden glavnih ukrepov akcijskega načrta je, da naj bi nezakonite prehode pomagali preprečevati z večjo napotitvijo pripadnikov evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na meje v regiji. Ti ne bi bili več nameščeni le na zunanjih evropskih mejah, temveč bi jih po dogovoru z državami nameščali tudi na mejah med državami na Balkanu. Zdaj pri varovanju zunanjih evropskih meja v regiji pomaga petsto uslužbencev Frontexa, koliko bi jih še namestili, pa bo po besedah Johanssonove stvar dogovora med Frontexom in državami v regiji.
EU bi na podlagi tega načrta tudi okrepila prostorske zmogljivosti za nastanitev prosilcev za azil v državah zahodnega Balkana, prav tako bi radi pomagali izboljšati njihove azilne postopke. Podporo zahodnobalkanskim državam pri pregonu tihotapcev ljudi bi utegnili ponuditi z ustanovitvijo operativnih skupin Europola, kot je tista, ki je začela delovati na meji med Srbijo in Madžarsko. EU želi izboljšati tudi vračanje migrantov v države zahodnega Balkana. Takšen program doslej poteka zgolj z BiH, EU pa bi ga rada prihodnje leto razširila še na druge države v regiji.
