Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Po oceni Zdusa je veljavni zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejel DZ v prejšnji sestavi, "precej šepav in v praksi neizvedljiv". Zato podpirajo uveljavitev novele, ki zamika začetek izvajanja v leto 2024. DZ je novelo potrdil julija, a se zapleta zaradi pobude SDS-a za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, kjer nasprotujejo zamiku izvajanja zakona, so zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica DZ potrdil odlog izvajanja dolgotrajne oskrbe in po vetu znova tudi novelo zakona o RTV-ju

V času do sprejetja novele mora po njihovi oceni predlagatelj sprejeti nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov, ki bodo zagotovile pravice do dolgotrajne oskrbe.

Ob tem se morajo programi, ki jih omenjeni zakon navaja, nemoteno izvajati, čeprav prek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večtirno že tečejo. Spomnili so na dodatek za pomoč in postrežbo, zdravstveno nego v domovih starejših in drugih socialnovarstvenih zavodih ter na družinske pomočnike.

"Poseganje v že pridobljene pravice"

Poudarili so, da upravičenci zaradi zamika veljavnosti zakona ne bodo izgubili nič, saj novi programi dolgotrajne oskrbe (oskrba na domu in pravica do denarnega prejemka) po veljavnem zakonu začnejo veljati šele s 1. julijem 2024.

"Če pa predlagani referendum uspe in se ne uveljavi zamik veljavnosti zdajšnjega zakona, začne ta veljati s 1. januarjem 2023, posledica pa bo ukinitev oziroma poseganje v že pridobljene pravice številnih uporabnikov," so opozorili v Zdusu.

Sorodna novica SDS začel z zbiranjem podpisov za referendume o treh zakonih

V tem primeru bi moral denimo ZZZS do 1. januarja prihodnje leto vsem oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih in vsem upravičencem do družinskega pomočnika izdati negativne odločbe, saj ne izpolnjujejo splošnega pogoja za pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe – osebe morajo biti pred uveljavitvijo pravic do dolgotrajne oskrbe vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih zavarovane. Takim osebam bi bile s tem odvzete dozdajšnje pravice.

Prav tako opozarjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da je pogoj za upravičenost do dolgotrajne oskrbe, da oseba ne prejema primerljivih storitev oz. prejemkov na podlagi drugega predpisa. Zakon ne navaja, za katere pravice gre, razumeti pa je, da gre za dodatek za pomoč in postrežbo ter za osebno asistenco, so navedli. Organ, ki je te pravice priznal, in ZZZS nimata pravne podlage, da bi te pravice lahko odvzela, da bi bile osebe nato upravičene do pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. ZZZS bi moral tudi v tem primeru izdajati negativne odločbe, so še opozorili v Zdusu.

Poslanske skupine so predstavile stališča do sprememb pokojninskega zakona, s katerim je državni svet želel odpraviti diskriminacijo mladoletnih oseb s posebnimi potrebami, ki pri osnovnih življenjskih potrebah potrebujejo pomoč drugega, a niso slepi. Predlog je zakonodajno pot sicer končal že na pristojnem odboru.

Tudi ZSSS proti referendumu

Skupščina ZZZS-ja je prav tako opozorila, da v primeru referendumske zavrnitve novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika datum uporabe določb omenjenega zakona, ta zaradi številnih pomanjkljivosti ne bo dosegel svojega namena.

Na ZZZS-ju že dalj časa opozarjajo na številna odprta vprašanja, ki jih prinaša zakon. Ob tem so računali, da bo zamik uporabe določb zakona, ki bi jih prinesla julija sprejeta novela, dal nekaj prostora in časa za iskanje ustreznih rešitev, a jih zdaj skrbi morebitna referendumska zavrnitev novele, s tam pa zavarovanim osebam zaradi pomanjkljivih določb in neizpolnjenih pogojev ne bi mogli zagotoviti novih pravic do dolgotrajne oskrbe.

Skupščina ZZZS-ja zato od vlade in pristojnih ministrstev za zdravje in delo zahteva, da nemudoma naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se uveljavi novela in začetek izvajanja zakona odloži. Prav tako od ministrstev zahteva, da nemudoma odgovorita na vprašanja, ki jih je ZZZS zastavil v povezavi z dolgotrajno oskrbo.

Vodstvo ZZZS-ja je namreč opozorilo na zastalo komunikacijo med ministrstvom za zdravje in zavodom, pa tudi sicer je bilo danes slišati več kritik na račun ministrstva in ministra Danijela Bešiča Loredana. Predsednik skupščine Drago Delalut je bil med drugim kritičen, da ministrstvo na današnjo sejo ni poslalo niti državnega sekretarja.

"Skrbi me tudi, da je na ministrstvu premalo vedenja in znanja o zdravstvenem sistemu, pristojnostih in pooblastilih deležnikov v zdravstvenem sistemu ter da se z lahkoto išče krivda na strani ZZZS-ja," pa je vtis po srečanju na ministrstvu strnila generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar. Po njenih besedah sogovornika na ministrstvu trenutno žal nimajo.

Zaskrbljenost zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev

Podatki o dostopnosti zdravstvenih storitev v prvem polletju letošnjega leta med drugim kažejo, da se je število obravnav pri družinskih zdravnikih in pediatrih v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečalo, a se je spremenila struktura obravnav, petina jih je namreč opravljena na daljavo.

Člani skupščine so poudarili, da se morajo zavarovanim osebam zagotavljati pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med drugim so pozvali k iskanju vzrokov za slab odziv javnih zdravstvenih zavodov na razpise za dodatne programe, ostri so bili tudi do podatka o vedno večjem deležu telefonskih obravnav. Po mnenju nekaterih članov skupščine bi kakovosti posvetov na daljavo morali nameniti bistveno več pozornosti in ugotoviti, kako to vpliva na obremenjenost zdravnikov.

Skupščina je zato sprejela več sklepov za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, med drugim pristojne poziva, naj natančno preverijo in uskladijo podatke o dejanskih čakalnih dobah. Prav tako so predstavnikom ZZZS-ja v svetih javnih zavodov naložili, naj na sejah poizvedo, kakšne so v zavodih dejavnosti za večjo izvedbo programov, zdaj ko so po julija sprejetem interventnem zakonu v zdravstvu plačani po realizaciji.

Primanjkljaj se povečuje

Na seji se je skupščina seznanila tudi s poročilom upravnega odbora ZZZS-ja, ki ga zelo skrbi finančno poslovanje zavoda. Po besedah direktorice področja za finance in računovodstvo Daniele Dimić se primanjkljaj namreč povečuje, dodatna sredstva pa niso zagotovljena.
"Stanje je katastrofalno. Brez trajne proračunske varovalke je ogroženo delovanje ZZZS-ja in s tem zdravstvenega sistema v celoti," je ob tem opozorila predsednica upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič. Skupščina je zato generalni direktorici naložila, da v povezavi s projekcijami finančnega poslovanja 2022–2024 opravi razgovor z ministrom za zdravje.