Kikboksarji s Fužin po izjemnem uspehu na SP: Cilj so olimpijske igre

Mladi slovenski kikboksarji so se iz italijanskega Jesola vrnili s šestimi zlatimi, eno srebrno in šestimi bronastimi medaljami. Kar tri od šestih naslovov svetovnih prvakov so se polastili fantje kluba Gepard iz Fužin, ki veselja ob izjemnem uspehu niso skrivali: "Slovenija je postala prava velesila v kikboksu," je veselo povedal Sanel Ljutić, njegov brat Redžo Ljutić pa dodal: "Neverjetno je, kako lahko v tako majhni državi dosegamo takšne uspehe v kikboksu."

Sanel, ki je tudi reprezentančni trener za disciplino kick-light, je štiri svoje varovance spremljal v Italiji. Kar trije so se domov vrnili z medaljo, veliki up slovenskega kikboksa Ali Botonjić celo z dvema zlatima. Prav tako dve zlati je osvojila tudi Tyra Barada, hčerka nekdanjega izvrstnega kikboksarja Tomaža Barade, ki prav tako kot Ali sodi v sam vrh svetovnega kikboksa med mladinci.

"Če rezultata ne doseže kakšen naš borec, ga pa doseže borec od Barade in obratno," je Redžo brez zadržkov povedal o uspehu tako ljubljanskih kot tudi mariborskih kikboksarjev in dodal: "Tako Tyra kot Ali spadata v sam vrh mladinske konkurence in bosta nedvomno kandidata za olimpijsko odličje."

Tokrat je uspelo tako Tyri kot Aliju, za slednjega pa sta zlati medalji še posebno zadoščenje, saj dvorana v Jesolu do sedaj zanj ni bila srečna. "Štiri leta nazaj sem bil v point fightingu in kick lightu drugi na svetovnem prvenstvu, in to na isti lokaciji v isti dvorani. Zato sem bil letos toliko bolj pod stresom. Noč pred finalom sploh nisem mogel spati, ker sem razmišljal samo o tem, da se ne bo ponovilo isto kot štiri leta nazaj. Tako da to mi je bila velika želja, da premagam ta strah in stopim na stopničko za prvo mesto," nam je zaupal novopečeni svetovni prvak v dveh disciplinah.

Kikboks na olimpijskih igrah 2028?

In če zaenkrat kikboksa še nismo imeli priložnosti spremljati na olimpijskih igrah, se to lahko kaj kmalu spremeni. Mednarodni olimpijski komite je namreč 20. julija lani po triletnem poskusnem obdobju kikboks pod okriljem zveze WAKO tudi uradno uvrstil med olimpijske športe. Kikboksa sicer še ne bomo videli na olimpijskih igrah v Parizu, ki bodo na sporedu že čez nekaj manj kot dve leti, bodo pa kikboksarji in kikboksarke na svoj račun skoraj zagotovo prišli leta 2028. Uradna odločitev bo znana maja prihodnje leto. Veliko pove že dejstvo, da si je tudi minulo svetovno prvenstvo v živo ogledal eden izmed članov izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja.

To z odprtimi rokami pozdravljajo tudi v klubu Gepard, kjer priznavajo, da jim olimpijske igre ne dajo miru in so tako postale glavni cilj. Sanel in Redžo sta prepričana, da lahko fantje, ki pod njunim okriljem trenirajo že od malih nog, uresničijo zadan cilj. "Z Alijem delam že štirinajst oziroma petnajst let, torej od samega začetka njegove športne poti," je dejal Sanel, kar pa ni nič čudnega, saj je Ali njegov in Redžotov nečak. To delno pojasni zaupanje, ki ga ima Ali v svojega trenerja. "Med borbo vedno poslušam trenerja, čim bolj se poskušam zbrati in ostati miren, da ne delam napak, ker ko delaš napake, hitro izgubiš borbo," je pojasnil novopečeni mladinski svetovni prvak v disciplinah point fighting in kick-light. V slednji disciplini je Ali že lani postal evropski prvak, v point fightingu pa je bil drugi. "Že praktično dve leti nisem izgubil borbe v kick lightu, lani sem v tej disciplini postal evropski prvak, v point fightingu pa sem bil drugi. V finalu sem izgubil samo za eno točko, zato je bilo napeto, ampak sem letos popravil to, kar sem lani naredil narobe," je ponosno povedal Botonjić.

In čeprav mlade borce pred letom 2028 čaka še ogromno treningov, priprav in drugih tekmovanj, v klubu Gepard priznavajo, da bodo sedaj olimpijske igre ves čas prisotne v njihovih mislih. "Resna ideja o kikboksu na olimpijskih igrah je začela dobivati podlago nekaj let nazaj, jaz mislim, da konkretno nekje okoli 2019, ko je bil Mednarodni olimpijski komite sploh prvič prisoten na našem svetovnem prvenstvu, po katerem so pokazali lepo reakcijo. Bili so zadovoljni z vsem, kar ta šport ponuja, tako da se je potem resno začelo govoriti o tem. Čim pa je bilo lani potrjeno, da je kikboks nov olimpijski šport, je ostalo le še vprašanje časa, kdaj ga bomo videli na olimpijskih igrah," je pojasnil Sanel.

In kakšni bodo cilji, če bo kikboks tudi uradno uvrščen na program OI 2028? "Seveda si bomo tudi na olimpijskih želeli poseči visoko, mi vedno ciljamo na prvo mesto. Glede na to, kar fantje že sedaj kažejo, in dejstvo, da imamo še veliko časa za pripravo, pa mislim, da je to tudi uresničljiv cilj," nam je samozavestno odgovoril Sanel, tudi sam, tako kot brat Redžo, nekoč svetovni prvak.

Načrt je jasen: ostati najboljši

Glede na to, da je do morebitnega debija kikboksa na olimpijskih igrah še skoraj šest let, se bodo mladeniči do takrat udeležili še mnogo tekmovanj, začenši z evropskim prvenstvom za člane, ki bo po besedah Sanela na sporedu že prihodnji mesec: "Prva stvar, ki nas čaka, je že čez mesec dni evropsko prvenstvo v Turčiji, na katerega bosta odpotovala Ali in naš članski svetovni prvak Jakob Šimnic. Tam bo Ali po vsej verjetnosti tudi drugi nosilec v svoji kategoriji, tako da pričakujemo finale in si želimo tudi končno zmago. Leta 2023 nas nato čakajo kvalifikacije za evropske igre in pa seveda nastop ter čim boljša uvrstitev na evropskih igrah. Nato pa nas čakajo evropska in svetovna prvenstva, naslove moramo osvajati povsod. Potem pa bomo videli, kako bodo potekale kvalifikacije za olimpijske igre, kamor verjamem, da se bomo uvrstili in napadali medaljo."

Kako pa na dolgo obdobje do OI 2028 gleda Botonjić? "Še naprej bom moral redno trenirati, nič popuščati na treningih in tekmah ... Dati res vse od sebe, da se mi bodo potem vse želje uresničile." "Ostati najboljši!" je dodal Redžo.

Fantje so navajeni trdega dela, ob tem pa vsi tudi uspešno opravljajo šolske obveznosti. "Za svetovno prvenstvo smo trenirali vsak dan popoldne in trikrat na teden tudi dopoldne, tako da ja, je treba vložiti veliko časa in energije. V povprečju so torej zadnji mesec fantje trenirali desetkrat tedensko, ob tem pa tudi sami veliko naredili izven kluba, predvsem za moč in kondicijo," je varovance pohvalil Sanel.

Koliko truda je potrebno vložiti za odličen rezultat, je postalo še bolj jasno, ko je Ali priznal, da je moral za prvenstvo izgubiti kar devet kilogramov. Do olimpijskih iger bo tako verjetno treba kategorijo višje, kakršnekoli kategorije bodo za tekmovanje vseh tekmovanj organizatorji izbrali. "Kategorija višje bo Aliju verjetno še bolj odgovarjala," so praktično soglasni v Gepardu.

Ali je motivacija tudi za druge, ki za njim ne zaostajajo veliko

"Seveda je tudi naš cilj, da dosegamo take rezultate, kot jih dosega Ali, tako da ga poskušamo tudi čim več posnemati na treningih, potem pa ima tako ali tako vsak izmed nas malo drugačen stil borbe," Je povedal dve leti mlajši Erik Gartner, ki si je v disciplini kick-light z dvema zmagama in porazom v polfinalu na koncu priboril bronasto medaljo. "Je pa Ali sigurno fant, ki nas vse motivira, da vztrajamo, da se trudimo, da postanemo evropski in svetovni prvaki," je dodal še Luka Ješe, ki je v disciplini light contact pokoril konkurenco in tudi sam postal svetovni prvak.

So pa olimpijske igre 2028 odlična motivacije za prav vse fante, saj bodo takrat vsi v verjetno najboljših športnih letih. "Vsak izmed nas sanja o tem," je poudaril Muhamed Okić, ki je imel v disciplini low-kick nekoliko manj sreče in svetovno prvenstvo zaključil na 9. mestu. Gartner in Ješe pa sta dodala, da si v prihajajočem obdobju želita le medalj na največjih tekmovanjih. "Moj cilj je v prihodnjih letih osvojiti evropsko in svetovno prvenstvo, zmagati čim več svetovnih pokalov, dobivati čim boljše rezultate tudi na ostalih mednarodnih tekmah in to je to," je povedal Erik, Luka pa v isti sapi dodal: "Tudi moj cilj so medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, ostati v svetovnem vrhu, za kar bom moral še naprej biti priden na treningih in na splošno zmagati čim več tekem, nato pa olimpijske igre."

Fantje nerazdružljivi v športnih dvoranah in izven njih

Četverica, ki ure in ure prebije skupaj v telovadnici, tudi večji del prostega časa preživi skupaj, najraje pa se družijo prav na pripravah in tekmah. "Doživetja na tekmah so nepozabna," je zaupal Botonjić, čemur je pritrdil tudi njihov trener Sanel: "Tekme niso samo za zmagovati in boriti se. Doživetja, ki jih fantje izkusijo na tekmah in pripravah, so zelo pomembna."

Včasih majica ali dve, danes 'luksuz'

Kako pomembno je vzdušje na tekmah in pripravah, dobro vesta brata Ljutić, ki sta Tomaža Barado nasledila na vrhu slovenskega kikboksa. "A včasih smo si veliko sami krili stroške. Na tekmo pa smo šli le z dvema reprezentančnima majicama. Če smo se uvrstili v finale, smo mogoče dobili še tretjo," nam je s širokim nasmeškom povedal Redžo.

Stanje je danes veliko boljše, saj Kickboxing zveza Slovenije finančno in materialno podpira klube in športnike. "Dejansko nam zveza pokrije vse stroške, kar se tiče priprav, treningov, tekem, nastopov ... Fantje dobijo opremo za tekmovanja, torej trenirke, rokavice itd. To nam zelo veliko pomeni, saj nam ni treba razmišljati o tem, kako se bomo tekme udeležili in podobno. Mislim, da je to ena velika razbremenitev za nas in za borce. Če bi morali razmišljati za vsako tekmo še o finančnem načrtu, bi to vse skupaj bilo bistveno težje," pove Sanel, ki ima tudi na ta račun več časa za taktično pripravo, ki je v tako tehničnem športu, kot je kikboks, zelo pomembna: "Jaz se v bistvu kar veliko pripravljam na tekme. Za vsako kategorijo vedno pogledam, kdo je največji tekmec, ko dobimo žrebe, gledam posnetke borcev, s katerimi se lahko moji varovanci borijo, ker z vsakim borcem se ne moreš enako boriti. Tako da se zelo veliko prilagajamo, kar je verjetno tudi razlog, da smo bili na svetovnem prvenstvu tako uspešni."