Vlada Grozniku ni podelila novega mandata na čelu državnega odvetništva

Kot je po seji vlade pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bila odločitev vlade, da Jurija Groznika ne imenuje ponovno na čelo državnega odvetništva, soglasna. Ob tem je napovedala, da bo vlada takoj, ko bo mogoče, objavila nov razpis. Grozniku sicer šestletni mandat poteče 27. septembra. Če se ponovljeni razpisni postopek ne bo zaključil z imenovanjem, bo vodenje državnega odvetništva začasno prevzela namestnica generalnega državnega odvetnika.

Po pojasnilih ministrice je predlog za imenovanje Groznika za nov mandat na čelu državnega odvetništva podedovala od svojega predhodnika, nekdanjega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki je oktobra lani objavil razpis za omenjeno funkcijo. Nanj so se prijavili štirje kandidati, izmed katerih je Dikaučič kot najprimernejšega kandidata izbral prav Groznika, vendar po do izteka mandata prejšnje vlade ni prišlo do Groznikovega imenovanja. Ob tem zakon o državnem odvetništvu ministru ne omogoča razveljavitve razpisnega postopka ali samostojnega odločanja glede izbire kandidata, je poudarila ministrica.

Po oceni vlade predlagani kandidat kljub strokovni usposobljenosti in ustreznosti v svojem dosedanjem mandatu ni dosledno skrbel za uresničevanje poslanstva, ciljev in načel delovanja državnega odvetništva, ki mora ob uresničevanju premoženjskih in drugih interesov države primarno spoštovati in krepiti tudi temeljne postulate pravne države, je poudarila ministrica. Prav tako je generalni državni odvetnik odgovoren za zakonitost dela državnega odvetništva, delovati mora v skladu z ustavo in zakoni ter med drugimi vrednotami varovati tudi ustavne interese, vključno s krepitvijo pravne države in zaščito človekovih pravic, javni interes in ugled države ter državnega odvetništva, je nanizala.

Ministrica je ob tem spomnila, da je bilo državno odvetništvo v času vlade Janeza Janše deležno pritiskov v zvezi z vlaganjem tožb zoper protestnike proti nekdanji vladi. "Prejšnja vlada Janeza Janše je kljub jasnemu, strokovno utemeljenemu opozorilu državne odvetnice, ki je vodila posamične zadeve, v katerih so bile kasneje vložene tožbe, da bi bile takšne tožbe neutemeljene, nezakonite in bi pomenile nedopusten poseg v ustavno in mednarodnopravno varovano pravico do javnega zbiranja, izdala navodilo, da se tožbe vloži," je poudarila.

Po ministričinih besedah se v vladi zavedajo, da je navodilo vlade za državnega odvetnika formalno pravno zavezujoče, vendar pa hkrati menijo tudi, da bi morali v tovrstnih situacijah prevladati višji in širši interesi krepitve pravne države, spoštovanja ustave, javnega interesa, kot tudi ugleda države.

"Kljub izjemnim in nedopustnim političnim pritiskom, ki so jih bili deležni posamezni državni odvetniki, državno odvetništvo kot organ in generalni državni odvetnik kot predstojnik tega organa, vlada meni, da mora biti generalni državni odvetnik oseba, ki kljub pritiskom premore zadostno mero etičnega poguma in pokončnosti, da se upre pravnim odločitvam državnih organov, zlasti kadar gre za nedopustne posege v ustavno zagotovljene človekove pravice in dostojanstvo, ali pa vsaj, da se o takšnih posegih nedvoumno kritično javno izreče," je poudarila.

V tem pogledu je opozorila tudi na pomanjkljivost zakonodaje, in sicer v delu, ki se nanaša na vlaganje ali umikanje tožb. V njej ministrica pogreša varovalke, ki bi "državnemu odvetniku ali odvetnici v posameznem primeru evidentno neutemeljenega ali nezakonitega ali protiustavnega navodila s strani zastopanega subjekta ali vlade omogočali bodisi ugovor vesti ali pa mu omogočali, da v takem primeru pač ne sledi danemu navodilu," je poudarila.

Na novinarsko vprašanje, ali bi moral Groznik jasneje in glasneje opozarjati na spornost postopkov v povezavi z vlaganjem tožb zoper protestnike v času prejšnje vlade ali pa morda celo ponuditi svoj odstop, je ministrica odgovorila, da zakon o državnem odvetništvu v tovrstnih primerih ne daje podlage za razrešitev generalnega državnega odvetnika.

Če bi do takšnega poskusa v času prejšnje vlade prišlo, pa bi imel možnost upravnega spora, "za katerega verjamem, da bi imel veliko možnosti, da bi ga dobil. In da, generalni državni odvetnik bi lahko tudi odstopil ali pa, kot sem že v izjavi povedala, vsaj jasno in nedvoumno javnosti sporočil svojo kritiko nameravanih vložitev tožb," je odgovorila ministrica.