Poletje kreativnosti
Čeprav smo pozimi skoraj obupali, ali bo živa kultura sploh še kdaj zaživela, se je končno začelo.
Odpri galerijo
Mesta brbotajo od kulturnih dogodkov in koncertov. FOTO: Jure Eržen
Od marca lani, ko se je čez noč zaprl svet, sem se zalotila, da nehote iščem uteho v zgodovini. Tudi pred sto leti so verjeli, da po strahotah vojne in potem še uničujočem virusu španske gripe življenje nikoli več ne bo šlo v stare tirnice, a zgodilo se je nasprotno: svet je čez noč obrnil list in eksplodiral v kreativnosti, norih dvajsetih, gibanju za pravice žensk, novih umetniških tokovih v Parizu in harlemski renesansi ...
Čeprav smo pozimi skoraj obupali, ali bo živa kultura sploh še kdaj zaživela, se je končno začelo, ja, skoraj čez noč. Mesta brbotajo od kulturnih dogodkov in koncertov. V Švicariji in Kinu Šiška so se prvi koncerti zdeli kot mali čudež, na finalnem večeru Beremo z Manco je Manca Košir gostila predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ki je poleg tega, da je lucidno govoril o Aleksandrijskem kvartetu, svojih vrtovih in nostalgičnih kuharskih receptih, razmišljal tudi, kako otrokom spet vzbuditi strast do branja. Borštnikovo srečanje je prvič zaživelo v poletju, v Kranju se je rodil prvi igralski festival v regiji Kraft, zaključil se je pesniški turnir v Mariboru, kjer je vitez poezije postal Kristian Koželj, sredi Ljubljane je odmevala Poletna noč, po mestih so potekali Slovenski dnevi knjige, prihajata prireditev za najboljši roman in kresovanje na Rožniku …
Ni mi niti treba daleč. Če grem samo čez cesto, v Vrtu Lili Novy lahko ujamem literarne dogodke, debate Slovenskih dnevov knjige, Sejma na zraku, morda zamudim predstavitev knjige o Rimbaudu psihiatra Matjaža Lunačka, zato pa v Moderni galeriji pogledam razstavo Tobiasa Putriha in se na ploščadi Moderne pod vodstvom mentoric Nataše Peršuh, Almire Sadar in drugih sprehodim skozi razstavo RE_DE_FI_NI študentov grafičnega in tekstilnega oblikovanja in gledam njihove inovativne ideje, ki se odzivajo na ta čudni čas: redefinicija materialov, recikliranje, čipke in džins, obrabljeni dresi Olimpije, ki pod kreativnimi prsti zaživijo na novo. Redefinicija je beseda tega leta. Začenjamo na novo. Kreativnost bo vedno našla pot.
Čeprav smo pozimi skoraj obupali, ali bo živa kultura sploh še kdaj zaživela, se je končno začelo, ja, skoraj čez noč. Mesta brbotajo od kulturnih dogodkov in koncertov. V Švicariji in Kinu Šiška so se prvi koncerti zdeli kot mali čudež, na finalnem večeru Beremo z Manco je Manca Košir gostila predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ki je poleg tega, da je lucidno govoril o Aleksandrijskem kvartetu, svojih vrtovih in nostalgičnih kuharskih receptih, razmišljal tudi, kako otrokom spet vzbuditi strast do branja. Borštnikovo srečanje je prvič zaživelo v poletju, v Kranju se je rodil prvi igralski festival v regiji Kraft, zaključil se je pesniški turnir v Mariboru, kjer je vitez poezije postal Kristian Koželj, sredi Ljubljane je odmevala Poletna noč, po mestih so potekali Slovenski dnevi knjige, prihajata prireditev za najboljši roman in kresovanje na Rožniku …
Ni mi niti treba daleč. Če grem samo čez cesto, v Vrtu Lili Novy lahko ujamem literarne dogodke, debate Slovenskih dnevov knjige, Sejma na zraku, morda zamudim predstavitev knjige o Rimbaudu psihiatra Matjaža Lunačka, zato pa v Moderni galeriji pogledam razstavo Tobiasa Putriha in se na ploščadi Moderne pod vodstvom mentoric Nataše Peršuh, Almire Sadar in drugih sprehodim skozi razstavo RE_DE_FI_NI študentov grafičnega in tekstilnega oblikovanja in gledam njihove inovativne ideje, ki se odzivajo na ta čudni čas: redefinicija materialov, recikliranje, čipke in džins, obrabljeni dresi Olimpije, ki pod kreativnimi prsti zaživijo na novo. Redefinicija je beseda tega leta. Začenjamo na novo. Kreativnost bo vedno našla pot.
