Teden dni po uničujočih potresih v Turčiji in Siriji se reševalna akcija iskanja preživelih počasi bliža koncu. V ospredje prizadevanj mednarodne skupnosti in lokalnih oblasti prihaja zagotavljanje zavetišč, prehrane in šolanja, je povedal Martin Griffiths, pomočnik generalnega sekretarja OZN za humanitarne zadeve. Medtem ko v mednarodni skupnosti ocenjujejo, da se bo končno število smrtnih žrtev s trenutnih 37.000 še najmanj podvojilo, morda celo potrojilo, saj je pod ruševinami še veliko zasutih, počasna popotresna pomoč že prinaša tudi politične posledice.
Kritike opozicije
V Turčiji se stopnjujejo kritike na račun oblasti zaradi počasnega prihoda prve popotresne pomoči, na katero so v posameznih krajih čakali celo štiri dni. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je sicer minuli teden že priznal napake, razloge za dolgo čakanje na reševalce pa so oblasti pripisale tudi uničenim cestam na poti do opustošenih krajev. Opozicija pa vse bolj poudarja napake vlade in vladajoče stranke AKP pri soočanju z največjo naravno nesrečo v Turčiji v zadnjih desetletjih.
Manj kot sto dni je do predsedniških in parlamentarnih volitev, na katerih se bosta AKP in Erdogan potegovala za nadaljevanje več kot dvajsetletne vladavine. Popotresna pomoč in obnova utegneta vplivati na izid, česar se gotovo zaveda tudi Erdogan. Njegov vzpon na oblast so namreč omogočile tudi kritike prebivalstva zaradi počasne pomoči po uničujočem potresu leta 1999 v bližini Carigrada, ko je umrlo 18.000 ljudi. Niso bile odločilne, so pa še stopnjevale nezadovoljstvo ljudi s sekularno elito.
Vodja glavne opozicijske Sekularne republikanske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu pa tudi vodja nacionalistične Dobre stranke Meral Aksener v teh dneh sicer ne govorita veliko o volitvah, pač pa kritizirata oblast zaradi počasne popotresne pomoči. Najostrejši je bil Kilicdaroglu, ki je vso odgovornost pripisal Erdoganu in njegovemu krogu. Šestorček opozicijskih strank, ki želi maja premagati AKP in Erdogana, sicer še ni imenoval skupnega predsedniškega kandidata.
Vlada nad gradbince
Svoje operacije je medtem začasno odložila kurdska delavska stranka PKK, ki je razglasila enostransko in časovno neomejeno premirje. Močno pa brbota nezadovoljstvo ljudi, ki se zgražajo nad slabo gradnjo stavb. Strokovnjaki opozarjajo, da oblasti tudi zaradi želje po naglem gospodarskem napredku niso izvajale sicer sodobnih predpisov o potresno varni gradnji in tako je bilo veliko stavb zgrajenih s pomanjkljivimi materiali. Prav tako na potresnem območju prihaja do vse več plenjenj in napetih varnostnih razmer, ki jih nekateri v Turčiji pripisujejo kar sirskim beguncem.
Ta kotel ljudskega nezadovoljstva je velika grožnja Erdoganu, sploh ker je na zadnjih volitvah leta 2018 zmagal v sedmih od desetih turških provinc, ki jih je prizadel potres. Oblasti poskušajo nezadovoljstvo miriti na več načinov. Turški predsednik je obljubil hitro obnovo mest in neposredno finančno pomoč (slabih 500 evrov) za vse prizadete ter pomoč pri plačilu najemnine v nadomestnih stanovanjih. Oblasti so izdale tudi naloge za aretacijo 113 gradbenikov, ki naj kršili pravila stanovanjske gradnje. Prve so že prijeli. Da do takšnih kršitev prihaja, so sicer vedeli vse od leta 2018, ko so gradbena podjetja proti plačilu globe lahko legalizirala črne gradnje, balkone ali dodatna nadstropja, ki jih ne bi smelo biti. Vsaj polovica stanovanjskih stavb v Turčiji naj ne bi bila zgrajena v skladu s predpisi.
Postavlja se tudi vprašanje, ali bo volitve v Turčiji v desetih od skupno 81 provinc sploh mogoče izvesti. Ustava preklica izvedbe volitev ne predvideva. Z dvotretjinsko večino bi jih sicer za največ mesec dni lahko prestavil parlament.
