Na dnevnem redu današnjega prvega zasedanja sveta za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi, imajo po Pipenbaherjevih besedah devet točk. Med njimi so tako analiza poplav v prizadetih porečjih, mostovi, zakonodaja, kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Slednji so po njegovem zelo pomembni. "Ti ukrepi bodo zelo veliko stali in v končni fazi bodo tudi dolgo trajali, zato se jih je treba zelo premišljeno lotiti," je dejal Pipenbaher.

"Ključno je, da se zavedamo resnosti problema in da k rešitvam pristopamo strokovno in pametno", je poudaril predsednik vlade Robert Golob. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, katera so območja, kjer je sanacija smiselna in katera so območja, s katerih se je treba umakniti. To velja tako za mostove, kot za ceste, kot pri urejanju vodotokov in objektov. Posvaril je, da se je sprožilo že 10.000 plazov – vsi niso enako nevarni, a je treba čimprej ugotoviti, kako postopati pri sanaciji na plazovitih območjih, je poudaril. Dodal je, da želijo pomagati ljudem, da pridejo do strehe nad glavo, a hkrati želijo zagotoviti, da bo ta gradnja odporna na prihodnje naravne nesreče. Poudaril je na pomen popisa objektov na terenu, ki so resno poškodovani: "Pričakovanja po hitrosti so velika, a še nikoli se hitrost v teh primerih ni izkazala za koristno, zato je nujen ogled na terenu." 

Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita sčiščena, kjer je potrebno, narejene poglobitve in brežine utrjene, čemur bodo po njegovih napovedih sledili dolgoročni ukrepi. "Reke je treba urediti celovito. Preveč bo stala obnova, zato si ne moremo privoščiti, da bi bile rešitve neusklajene oz. da poslabšujemo stanje na nekem drugem območju."

Pipenbaher je v zvezi s tem omenil tudi pogovor o uvedbi nacionalnega programa ureditve vodotokov. "Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi bil ta program potrjen v parlamentu, da bi bil potem zagotovljen denar za redna vzdrževanja. Če bi mi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo."

Kot je povedal Golob, so govorili tudi o približanju tehnične pisarne skozi izpostavo ljudem na terenu. Tehnična pisarna in njene izpostave bodo tako začele s pregledom in popisom prizadetih stavb na terenu, ki jih je skoraj 1000.

Ob tem je ponovil, da bodo vztrajali pri tem, da bo mogoče javno preveriti porabo vsakega evra. "Pravilno je, da z našim in vašim denarjem, s skupnim denarjem, postopamo skrbno."

Cena sanacije bi po Golobovih besedah lahko stala sedem, celo devet milijard dolarjev, pri čemer je bil jasen, da je treba ločevati med neposredno škodo in stroški za obnovo in razvoj. Prav tako je dejal, da projekt ne bo izveden v pol leta: "In nobene obljube ni, da bo obnova izvedena v enem letu. Govorimo o načrtu, ki bo trajal od pet do deset let, če bomo želeli, da se obnova dejansko izpelje na ustrezen način."

Med nalogami 14-članskega sveta, ki ga vodi gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah, in sicer med drugim pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov in infrastrukture.

Svet bo tudi spremljal delovanje ministrstev in občin pri obnovi prizadetih območij in predlagal aktivnosti za morebitno izboljšanje, poleg tega bo svetoval pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje, je navedeno na spletni strani vlade.

Pipenbaher je v pogovorih za medije po avgustovski ujmi poudarjal nujnost kakovostne obnove in celovitih rešitev, vodi pa bo treba dati prostor.

Glede gradnje mostov je Pipenbaher, med drugim projektant viadukta Črni kal v Sloveniji in mosta na polotok Pelješac na Hrvaškem, avgusta denimo dejal, da se bo treba v največji možni meri izogibati gradnji stebrov v koritih rek. Ta gradnja bo sicer nekoliko dražja, vendar se bodo tveganja glede zmanjševanja propustnosti pretoka in porušitev bistveno zmanjšala, je menil.

Člane sveta si je, kot je minuli teden povedal za časnik Delo, lahko izbral sam, vanj je vključil strokovnjake, ki so dobri teoretično in so tudi operativci: hidrologi, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki za prostorsko zakonodajo in umeščanje v prostor, krajinski arhitekti.

Vlada je v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.