DL: Deželna banka v Škocjanu - Bodo še naprej plačevali zanjo?

15.10.2023 | 18:00

Škocjanski svetniki med razpravo o banki na zadnji seji (od leve proti desni): Janez Lekše, Ana Colnar, Matej Hočevar in Rajko Zakšek (Foto: L. M.)

Od lanskega marca v Škocjanu spet deluje Deželna banka – Občina jo je leto dni sofinancirala z dobrimi 32.500 evri – Banka si še želi finančno podporo, a svetniki so skeptični – Bodo uspešni pri pogajanjih? – Banka ostaja skrivnostna

Škocjanski svetniki so po enoletnem sofinanciranju bančne poslovalnice Deželne banke v Škocjanu iz občinskega proračuna v dilemi: naj jo denarno podpirajo še eno leto ali ne. Brez zagotovil, da bo tu ostala vsaj pet let in ponujala še dodatne usluge uporabnikom, verjetno ne bo šlo.

Tako so na občinski seji jasno povedali tudi občinskemu vodstvu in županu Jožetu Kaplerju naložili, naj se z banko pogaja, saj vsi želijo, da tu ostane.

Kot je povedal Kapler, se je z delegacijo odpravil k novi upravi Deželne banke v Ljubljano: »In zdaj iščemo pot oz. neko skupno rešitev za dolgoročno delovanje bančne poslovalnice v Škocjanu.«

Občina je v okviru mehanizma CLLD na LAS Dolenjska in Bela krajina tudi dala pobudo, da se sofinanciranje delovanja bank v manjših krajih uvrsti v program sofinanciranja. »V naslednji finančni perspektivi naj bi bila za to namenjena nepovratna sredstva,« omenja župan, prepričan, da finančni servis občina potrebuje in se je treba potruditi, da banka tu ostane. V njej zdaj deluje domačinka, bančnica Brigita Jarc, in stranke jo pohvalijo.

Nemalo pogovorov, truda in tudi denarja je bilo treba nameniti za to, da se je poslovalnica Deželne banke po treh letih umika lani spomladi sploh vrnila v Škocjan. Občina je zagotovila nove, primernejše prostore, tudi z varnostnega vidika, in jih preuredila, po sklepu OS je tudi subvencionirala njeno delovanje. Skupina občanov, v kateri sta najdejavnejša škocjanski podjetnik Bogdan Krašna in Franci Smrekar, se je trudila po terenu in pridobivala nove komitente, a banka očitno še vedno ni rentabilna in želi še finančno injekcijo občine.

NOVO SOFINANCIRANJE?

Od 1. aprila, ko je enoletno sofinanciranje na podlagi občinskega razpisa poteklo – občina je banki skupaj zagotovila 32.590 evrov –, sofinanciranja več ni. Kot pojasni direktorica občinske uprave Petra Pozderec, je za novo sofinanciranje potreben nov razpis, če bo tako sklenil občinski svet.

Ta je bil, kot že rečeno, na zadnji občinski seji do tega skeptičen. Svetniki so, kot že tudi člani odbora za gospodarske dejavnosti, imeli pomisleke, ali zagotoviti novo sofinanciranje in za koliko časa.

PISNO ZAGOTOVILO

»Sem za to, da Deželna banka ostane v kraju, a ne pod temi pogoji. Občina je banki zagotovila marsikaj, kaj pa obratno? Imam občutek, da gre za vsiljevanje. Na pošti imamo poštno banko, starejši brez prevoza lahko pridejo do bančnih storitev ob pomoči Prostoferja, skratka naša občina je do zdaj v banko vložila več kot 30 tisočakov, letos naj bi še več, 37.000 evrov – prihodnje leto pa spet? Ta denar bi lahko namenili za kaj drugega,« je povedala Ana Colnar (SDS), ki meni tudi, da naj se banko spodbudi, da prevzame del stroškov in da se sofinanciranje delovanja razdeli na pol.

Da je želeno sofinanciranje velik znesek, je menila tudi svetnica Martina Kralj (SDS): »Če ne bo pisnega zagotovila banke, da tu ostane, se bojim, da bodo pozabili na obljube. Je pa res, da če izgubimo še banko, kaj bo sploh ostalo v kraju?«

»Želimo pisno zagotovilo banke, ne gremo le na besede,« se je strinjal tudi Stanislav Antič (SLS).

Le svetnik Bogdan Krašna (Lista za gospodarski razvoj), ki tudi vodi odbor za gospodarske dejavnosti, je svetnike pozval, da je treba gledati na kraj in njegovo prihodnost in da je banka za občino nepogrešljiva, zlasti za starejše, podjetnike in obrtnike, zato ne sme spet oditi, saj je nazaj potem ne bo več. »Po sestanku v Ljubljani s predsednikom uprave je bilo vzdušje pozitivno,« je dejal.

STALIŠČE DEŽELNE BANKE

Deželni banki smo zastavili kar nekaj vprašanj: ali so v Škocjanu še vedno nerentabilni, da želijo še enoletno sofinanciranje občine; koliko komitentov je zdaj v škocjanski poslovalnici in koliko bi jih potrebovali, da finančna injekcija ne bi bila več potrebna; zakaj so zvišali predlog sofinanciranja za skoraj pet tisoč evrov; ali so se pripravljeni zavezati, da v Škocjanu njihova poslovalnica ostaja vsaj pet let, in ali še za katero od 76 bančnih poslovalnic po Sloveniji potrebujejo sofinanciranje občine.

Iz banke so odgovorili: »V Deželni banki Slovenije, d. d., si prizadevamo, da je vsaka poslovalnica rentabilna in posledično strateškega pomena za banko. Poslovalnica Škocjan je bila ob drugem odprtju lani edinstven primer javno-zasebnega sodelovanja v Sloveniji in je plod velike želje lokalne skupnosti, da se v tako majhni občini, kot je Škocjan, ponovno vzpostavi poslovalnica in se finančne storitve približajo prebivalcem. Vse druge podrobnosti pa so del pogodbenega razmerja, ki jih javno ne moremo komentirati.«

Članek je bil objavljen v avgustovski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj