Evropska politična skupnost je na svojem drugem vrhu v Moldaviji poslala močan signal podpore Ukrajini in tudi Moldaviji, katere stabilnost so v minulih mesecih – še močneje kot od osamosvojitve naprej – najedali proruski oligarhi. Zgolj dvajset kilometrov od meje z Ukrajino se je več kot 40 voditeljev članic Evropske politične skupnosti (EPS sestavljajo članice EU, vzhodno in južno partnerstvo EU, Velika Britanija in druge evropske države, ki niso članice EU) udeležilo nekajurnega zasedanja v strogih varnostnih okoliščinah, saj je potekalo tako rekoč na ruskem dvorišču – le dobro uro vožnje oddaljeno od separatistične proruske moldavske regije Pridnestrje.
Obnovljene zaveze Ukrajini
»Celotna skupnost se je spet zbrala, da bi vnovič podprla našo skupno in močno odločenost za povrnitev miru na celino,« je po zasedanju dejala gostiteljica srečanja, moldavska predsednica Maia Sandu. Voditelji evropske politične skupnosti, največjega evropskega združenja držav za usklajevanje in razprave o zunanjepolitičnih in drugih vprašanjih, so Ukrajini vnovič potrdili, da ji bodo stali ob strani, dokler bo treba. Poleg vojne v Ukrajini sta bila na dnevnem redu zasedanja v Moldaviji tudi energetska varnost in zeleni prehod, govorili pa so tudi o boju proti ruskim dezinformacijam in hibridnim grožnjam, jedrski varnosti v Ukrajini ter povečanju programa študijskih izmenjav Erasmus+.
Gostitelj lanskega prvega srečanja Evropske politične skupnosti, češki premier Petr Fiala, je menil, da lahko tudi s takšnimi srečanji evropskim državljanom pokažejo, da so evropska partnerstva močna in se države tako lahko spopadejo z aktualnimi izzivi. Slovenski premier Robert Golob, ki je na srečanje pripotoval s falconom v družbi hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, je na zasedanju sodeloval na okrogli mizi o energetiki in povezljivosti. Na njej se je zavzel za vlaganja v obnovljive vire energije in gradnjo sodobne energetske infrastrukture, tudi elektroenergetskega omrežja, ki bo zadostilo potrebam pospešenega prehoda na nizkoogljične vire energije.
Pozivi Zelenskega za članstvo v Natu
Na vrh je pripotoval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je države prosil za dodatno protiraketno obrambo in pošiljanje modernih bojnih letal Ukrajini. Če je bila dobljena podpora drugih držav EPS tako za Zelenskega kot Sandujevo dobrodošla, pa je Zelenski tudi v Moldaviji lobiral za čimprejšnji vstop svoje države v Nato in za zagotovitev varnostnih garancij Ukrajini do njenega vstopa v zavezništvo. To je bila sicer tema srečanja zunanjih ministrov Nata v Oslu, kjer so skupaj z ameriškim šefom diplomacije Anthonyjem Blinknom pripravljali vrh zavezništva, ki bo potekal v začetku julija v Vilni. Poleg iskanja novega generalnega sekretarja zavezništva bo seveda podpora Ukrajini in njeni poti v polnopravno članstvo severnoatlantskega zavezništva ena glavnih tem zasedanja. Članice severnoatlantskega zavezništva so o tem vprašanju enotne pri podpori, da bo Ukrajina nekoč postala članica, ne pa tudi, kdaj naj bi se to zgodilo.
Mnoge namreč niso pripravljene Ukrajino sprejeti medse, medtem ko v državi še poteka vojna. »Potrebujemo mir. Zato bi morala vsaka evropska država, ki meji na Rusijo in ne želi, da jo Rusija raztrga, postati članica EU in Nata,« je menil Zelenski in opozarjal na dogajanje v Gruziji, kjer je vpliv Rusije v tamkajšnji notranji politiki povzročil destabilizacijo države. Toda v Oslu so ministri, zavedajoč se, da bo pridružitev Ukrajine daljši proces, razpravljali o možnosti, da bi se sodelovanje Nata z Ukrajino okrepilo v drugačnem formatu: namesto komisije Nato-Ukrajina bi lahko začel delovati svet Nato-Ukrajina, v katerem bi lahko Kijev imel bolj enakopravno vlogo z drugimi članicami zavezništva kot doslej.
