V obdobju holodomora je zaradi lakote umrlo več milijonov ljudi. Foto: Wikipedia
V obdobju holodomora je zaradi lakote umrlo več milijonov ljudi. Foto: Wikipedia

Napad na ukrajinsko kmečko prebivalstvo je potekal sočasno z napadom na njihovo kulturo. V dneh, ko je vojna v Ukrajini stopila v deseti mesec, marsikdo opozarja na zgodovinske vzporednice s tragičnim dogodkom.

Ukrajina je tako ob zaznamovanju holodomora in spopadanju z električnimi izpadi zaradi ruskih napadov Kremelj obtožila, da oživlja Stalinove "genocidne" taktike. "Nekoč so nas hoteli uničiti z lakoto, zdaj pa s temo in mrazom. Ne da se nas zlomiti," je na Telegramu zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Spomin na holodomor v Ukrajini živi še danes. Foto: EPA
Spomin na holodomor v Ukrajini živi še danes. Foto: EPA

Lakota, ki se je pred devetimi desetletji začela, ko je politbiro izdal resolucijo o rekviziciji, ni bila zgolj posledica Stalinove politike do kmetov in partijskega aparata, pač pa posledica narodnostne politike, ki je odpor proti zasegu žita enačil z nacionalizmom, za Radio Slovenija poroča Miha Lampreht.

O prvih smrtnih žrtvah zaradi lakote so poročali že decembra leta 1932, marca leta 1933 je bila smrt zaradi lakote že množični pojav. Skupno so v Ukrajini takrat umrli približno štirje milijoni ljudi, kar pomeni, da je zaradi lakote umrl vsak osmi prebivalec.

O definiciji genocida

Zgodovinarji se sprašujejo, ali je bila velika ukrajinska lakota premišljeno dejanje genocida nad Ukrajino in njenim prebivalstvom.

Parlament v Kijevu jo je leta 2006 opredelil kot tako, številni parlamenti in vlade po svetu so sprejeli sorodne resolucije, medtem ko je ruska vlada sprožila odločno mednarodno kampanjo zanikanja takšne trditve. Tako denimo zgodovinar z univerze Yale Timothy Snyder holodomor označuje za "očitno naklepen množični umor".

Kot poroča Reuters, je holodomor (v prevodu "smrt zaradi lakote") v ukrajinskem kolektivnem spominu zavzel vse bolj osrednjo vlogo, potem ko je bil v majdanski revoluciji leta 2014 strmoglavljen proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, nacionalna zavest pa se je okrepila. Andrij Jermak, vodja urada Zelenskega, pa je na Telegramu zapisal, da bodo "Rusi plačali za vse žrtve holodomora in odgovarjali za današnje zločine".

Politične polemike in znanstvene razprave o opredelitvi genocida se nadaljujejo še danes, vendar se večina raziskovalcev strinja, da je šlo za nenaraven pojav, ki ga je sprožila stalinska politika po prenehanju ukrajinizacije in po napadu na njene partijske kadre.

Foto: EPA
Foto: EPA

Stalin je veliko lakoto, ki je prizadela več generacij, izkoristil, da je Ukrajino spremenil v vzorno in poslušno sovjetsko republiko, se pravi nič več avtonomno, pač pa v provinco Sovjetske zveze, poroča Lampreht.

Ta še dodaja: "Čeprav ni enakovrednih zgodovinskih primerjav, želita ruski predsednik Vladimir Putin in njegov politično-vojaški aparat z vojno, s cilji denacifikacije in demilitarizacije, izbrisati samostojno državo in ukrajinski narod. Kremelj mu odreka pravico do lastnega obstoja, ko pravi, da Ukrajinci niso od Rusov ločen narod. Pred 90 leti uničujoča lakota, danes energetski terorizem."

Ponavljanje zgodovine?

Rusija v zadnjih tednih izvaja zračne napade na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar je bilo ubitih več civilistov, po vsej državi pa prihaja do izpadov elektrike. "Zima je že tako težka, in če se vse to še naprej nadaljuje, bo situacija zelo podobna tisti, o kateri beremo v zgodovinskih knjigah," je za Reuters povedal Artem Antonenko, 23-letni strokovnjak za trženje iz Kijeva. Kremelj zanika, da so cilj ruskih napadov civilisti, je pa v četrtek dejal, da bi Kijev lahko "naredil konec trpljenju", če bi privolil v ruske zahteve.

Da Moskva oživlja taktike iz 30. let, jo je v današnji izjavi obtožilo ukrajinsko zunanje ministrstvo. "Na 90. obletnico holodomora ruska genocidna vojna agresija sledi istemu cilju kot med genocidom v letih 1932-1933: izbris ukrajinskega naroda in države," so zapisali.

Moskva zanika, da je smrtne žrtve povzročila načrtna genocidna politika, in poudarja, da so zaradi lakote trpeli tudi Rusi in druge etnične skupine.

Reportaža Manice J. Ambrožič iz Irpinja in Buče