»Januarja začnemo gojiti ekološke sadike vrtnin, ki bodo vse do julija v prodaji. Med letom tržimo ekološko moko, jeseni in pozimi pa ekološki česen, čebulo, kislo zelje in kislo repo. V prihodnjih letih bi radi na kmetiji ustvarili še eno delovno mesto,« pravi energična Veronika Švigelj z ekološke kmetije Švigelj na Mirkah pri Vrhniki.
Čeprav se bo lahko kmalu upokojila, bo na kmetiji še naprej pomagala hčerki in sinu pri delu. »Delo z zemljo je zame kot dopust. Ko sem najbolj utrujena, grem na njivo sejat, nekaj bo že zraslo. Mladim, ki imajo zemljo, svetujem, naj vztrajajo in nekaj pridelajo, prodali bodo, kupci že pridejo. S kmetovanjem se da preživeti. Motika v roki in delo s srcem – to je moj recept,« pravi iz izkušenj. Pri delu na kmetiji ji občasno pomagajo tudi prostovoljci, pri njih ostanejo več mesecev, skupaj delajo in živijo.
Vzgoja sadik zelenjave se splača
Pred 40 leti se je preselila na moževo kmetijo, ki je zdaj v sinovi lasti, sama pa vodi pridelavo in prodajo. Vzgoja sadik vrtnin je njena stalnica, začne se v manjših rastlinjakih, ki jih ogrevajo. Na začetku je populila sadike in jih kar v vedru odpeljala v kmetijsko zadrugo, ki jih je prodala. Pozneje je iz osnovne šole dobivala prazne jogurtove lončke, v njih so rasle sadike. Seveda zdaj rastejo v sadilnih lončkih. Z leti je prodajo povečala.
»Sadike sem najprej ponujala na vrhniški tržnici in lokalni kmetijski zadrugi. Prodaja na tržnici mi je postala prenaporna. Gledam, kako bi čim več iztržila in ohranila svoje zdravje, zato nadgrajujem prodajo prek zadrug. Vzgajam in prodajam sadike tistih vrtnin, ki jih lahko prodam po pametni ceni. Dostavljam jih tudi Jerneji Jošar, ki druge uči vrtnarjenja, pri meni pa iz leto v leto kupi več sadik,« razlaga Veronika Švigelj. Ponuja sadike številnih vrtnin, tudi eksotičnih, kot so andske jagode, mehiške kumare, tobak in lufa. Neprodane sadike vzgoji in tako občasno ponuja tudi bučke, jajčevce ...
Pira, tritikala in kamut za moko
Poleg zelenjave na treh hektarjih ekološko pridelujejo žita v kolobarju, in sicer piro, kamut in tritikalo. Žita zmeljejo v svojem mlinu, načrtujejo nakup večjega. Ekološko moko ponujajo končnim kupcem, nekaj je prodajo tudi v šole in manjše trgovine, a ne gre za velike količine.
Njihova glavna pridelka sta kislo zelje in kisla repa, od ozimnice ponujajo še ekološki česen in čebulo. »Naše kislo zelje in repa dosegata višjo ceno kot meso. Tudi zato smo se preusmerili v ekološko kmetovanje, predvsem pa zaradi do okolja prijaznejše pridelave. Kupci ekološke hrane ne gledajo na ceno, ampak na kakovost, način pridelave in okus. S kislo repo in kislim zeljem smo prodri v trgovine Kalček, Kmetijsko zadrugo Agraria Koper in v prodajalno ekološke kmetije Avšič v Savljah na obrobju Ljubljane,« dodaja sogovornica, ki pozimi prideluje in prodaja tudi radič in zimsko solato.
Prodaje na kmetiji posebej ne promovirajo, prinese jim le okoli desetino prihodkov. Enkrat na teden pridelke dostavijo končnim kupcem v Ljubljano. Tako redno oskrbujejo okoli 15 gospodinjstev. »Velik kupec so tudi osnovne šole in vrtci, a ko so jih lani zaradi korone zaprli, smo prodajo preusmerili v trgovine,« pravi Veronika Švigelj.
Nova zaposlitev, nov mlin
Veseli jo, da so na dobri poti, da bodo ustvarili še eno delovno mesto: »Sin je zaposlen na eni izmed fakultet, njegova duša pa je na kmetiji. Polovico hleva, kjer smo včasih redili prašiče, želi preurediti in postaviti večji mlin za žito. Načrtuje tudi večje prostore za kisanje zelja in repe, ki ju pridelamo od pet do šest ton na leto.«