20. 4. 2022, 08:07 | Vir: STA

Bo Rusija sprejela pozive k začasnemu premirju?

Profimedia

Varnostni svet Združenih narodov je ponovno razpravljal o humanitarnem položaju v Ukrajini. Je Moskva uslišala prošnjo, naj pred prihajajočimi pravoslavnimi praznovanji zaustavi napade?

Na zasedanju so se ponovno vrstili pozivi Rusiji, naj konča to nesmiselno vojno, zaradi katere je iz države doslej pobegnilo že pet milijonov ljudi, sedem milijonov pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine.

Namestnica Visokega komisarja ZN za begunce Kelly Clements je po videopovezavi z Madžarske, kamor se je zateklo pol milijona Ukrajincev, pozvala Varnostni svet, naj opravi svoje delo. "Noben kup odej, nobena vsota denarja, nobena količina zdravil ne bo ustavila smrti in uničevanja. Mi bomo še naprej dostavljali pomoč, vendar pa mora Varnostni svet opraviti svoje delo," je dejala. Varnostni svet svojega dela ne more opraviti, ker je Rusija, ki je edina, ki lahko konča vojno, stalna članica Varnostnega sveta s pravico do veta. Doslej je enkrat že blokirala poskus resolucije s pozivom k takojšnjemu umiku svojih sil.

Generalni direktor Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Antonio Vitorino je opozoril, da bodo okrepljeni napadi na mesta v Ukrajini povzročili še več civilnih žrtev in beguncev. Tudi on je pozval Rusijo k prenehanju napadov, glede beguncev pa je med drugim opozoril države, ki jih sprejemajo, naj bodo pozorne na trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje.

Irski zunanji minister Simon Coveney, ki je pred kratkim obiskal Ukrajino in Bučo, kjer so Rusi pobili več sto civilistov, je dejal, da pozna razliko med resnico in propagando. "To, kar sem videl, ni bila nobena propaganda," je dejal in opisal več sto hiš in drugih objektov, ki so bili požgani, izropani, uničeni in polni krvavih sledov. Ruse je obtožil, da se požvižgajo na mednarodno humanitarno pravo in zaščito civilistov.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je predlagal, da bi v času praznovanja pravoslavne velike noči od četrtka naprej za štiri dni zavladalo začasno premirje za umik civilistov in dostavo pomoči. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica se je strinjal, namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski pa v tem ni videl nobenega smisla.