Premiki k postavitvi skupne razstave v Bloku 17 so, a počasni
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavili, kako poteka priprava na postavitev skupne razstave republik nekdanje Jugoslavije v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau. Razstava, za javnost zaprta od razpada Jugoslavije, je bila postavljena do leta 2009. Naslednice nekdanje skupne države se še vedno niso dogovorile, kako bo oblikovan scenarij skupne razstave, bodo pa v ospredju zagotovo zgodbe taboriščnic in taboriščnikov.
Kot je pojasnil direktor Muzeja novejše zgodovine (MNZ) Slovenije in koordinator projekta Jože Dežman, scenarij za slovenski del razstave nastaja: »Dopolnjujemo seznam taboriščnic in taboriščnikov, ki so bili prepeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz, zbiramo gradivo in delamo izbor nekaj življenjskih zgodb, družinskih in osebnih, ki bodo uveljavljene tudi v scenariju skupne razstave.« Finančno podporo projektu je ponudil Herman Family Trust, ki je angažiral Studio Libeskind in kustosa Henrija Lustigerja Thalerja, kar bi znalo vse skupaj nekoliko pospešiti. V MNZ sicer čakajo, da jim iz sarajevske pisarne Unesca pošljejo okvirni scenarij razstave.
Zgodovinar Boris Hajdinjak, strokovni sodelavec projekta, je na okrogli mizi opozoril na širši kontekst, na katerega morajo biti pazljive vse države naslednice – da namreč ne bodo dale prostora zgolj judovskim žrtvam holokavsta, pač pa tudi preostalim. Na Hrvaškem in v Srbiji so na razstavah, ki so ju odprli leta 2020 oziroma 2015, ta širši kontekst nekoliko prezrli.
V Muzeju novejše zgodovine zato poskušajo sestaviti čim bolj natančen seznam slovenskih zapornikov, njihovih osebnih podatkov, taboriščnih številk, iščejo tudi podrobne podatke o transportih v Auschwitz in naprej v druga taborišča, da bi dobili kar se da poglobljeno sliko. »Če delamo razstavo o Auschwitzu, je jasno, da morajo vse žrtve dobiti svoje mesto,« je dejal Hajdinjak in opozoril, da bo potrebno sodelovanje različnih institucij na Slovenskem, saj skorajda ni pokrajine, iz katere v taborišče ne bi prepeljali prebivalca. Po zdajšnjih podatkih je bilo v Auschwitz-Birkenau deportiranih 3082 oseb z območja tedanje Slovenije.
Fotografije o usodi družin na ogled do 7. marca
Direktor MNZ Slovenije jasnega odgovora na vprašanje, kdaj bo skupna razstava v Bloku 17 v Spominskem muzeju Auschwitz-Birkenau ugledala luč sveta, nima. Vse namreč ni odvisno zgolj od slovenske strani, zagotavlja pa, da bomo »mi svoj del opravili«. Avstrija je novo razstavo pripravljala dobro desetletje. Kako bo s povrnitvijo stroškov prenove paviljona, ki ga je v celoti obnovila naša severna soseda, prav tako ni dokončno jasno. Dežman je dejal, da se bo dober milijon evrov, kolikor je visok del, ki ga morajo pokriti države naslednice nekdanje Jugoslavije, zelo verjetno delili po sukcesijski kvoti.
So se pa z manjšo študijsko razstavo, ki je nekakšen preludij slovenskemu delu stalne razstave, v MNZ danes poklonili žrtvam holokavsta. Razstavljene so fotografije taboriščnikov in taboriščnic iz Auschwitza, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine Celje, z njimi predstavljajo zgodbe celotnih družin. Opisani so njihova zgodovina, usode članov, koliko jih je preživelo drugo svetovno vojno. Fotografije so na ogled na devetih panojih, ki pa jim bodo skozi raziskovanje in s pridobivanjem podatkov dodajali nove. Na ogled je do 7. marca.
