'Popoldanskega dela zdravnikov trenutno nikakor ne nameravamo prepovedati'

Na ministrstvu se po besedah ministrice trudijo, da bi bil sistem glavarinskih količnikov prenovljen do 1. julija. Nove glavarinske količnike so že izračunali na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki prikazujejo, kako "zahteven" je posamezen pacient. Pri izračunih so med drugim ugotovili precejšnje razlike glede na spol. Odprto pa za zdaj ostaja vprašanje, kakšen delež bodo na novo izračunani količniki zavzeli v plačnem modelu, je pojasnila Valentina Prevolnik Rupel.

Predsednika skupščine ZZZS Draga Delaluta je zanimalo, kakšni so načrti ministrstva glede tako imenovanega popoldanskega dela zdravnikov izven matičnih ustanov. Ministrica je odgovorila, da popoldanskega dela zdravnikov trenutno nikakor ne namerava prepovedati, saj da bi za paciente pomenilo zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. "Sistemski ukrep tak ne more biti. Temeljiti mora na podatkih, analizah in moramo premisliti vse pluse in minuse, preden gremo v spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti," je poudarila.

Tako se na ministrstvu trenutno držijo veljavnega zakona, ki pa je star, zato ga želijo spremeniti. Za prenovo zakona so že oblikovali delovno skupino. Ministrica upa, da bo prenovljen zakon sprejet do konca leta. Članica skupščine Irena Ilešič Čujovič, sicer predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je ob tem opozorila, da v omenjeno delovno skupino niso bili vključeni predstavniki sindikatov.

Ob tem želijo na ministrstvu po besedah Prevolnik Ruplove "vsaj novelirati" tudi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Trenutno pripravljajo pregled sprememb, ki jih želijo vključiti v prenovljen zakon.

Številni ukrepi izhajajo iz vladne uredbe o programih storitev obveznega zavarovanja

Številni ukrepi in aktivnosti, ki jih je članom skupščine ZZZS predstavila ministrica, sicer izhajajo iz vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto, ki jo je vlada sprejela 15. februarja. Med njimi je Prevolnik Ruplova naštela uvedbo faktorja relativno čakajočih, s katerim želijo doseči, da bo na prvi prosti termin vabljen pacient, ki na neko storitev traja najdlje.

Z uredbo so za letošnje leto načrtovali tudi povečanje števila nekaterih timov – predvideli so denimo 28 novih timov za fizioterapijo, na katero številni čakajo nedopustno dolgo. Obseg povečanja so pripravili na podlagi informacij iz zdravstvenih zavodov, ki so ministrstvu vnaprej poročali, v katerih dejavnostih imajo na voljo dovolj kadra za povečanje števila timov.

Hkrati je ministrstvo po njenih besedah nedavno izdalo sklep, ki javnim zdravstvenim ustanovam daje večjo avtonomnost, saj jim omogoča, da oblikujejo tako imenovane nacionalne prioritetne programe, v njih pa združijo zdravstvene storitve, na katere pacienti čakajo nedopustno dolgo. Tako lahko denimo vodstva bolnišnic finančno stimulirajo zaposlene, da v čim večji meri izvajajo te zdravstvene storitve.

Učinke vseh ukrepov, ki jih je prinesla uredba, bodo spremljali mesečno, je napovedala Prevolnik Ruplova.

Člani skupščine so brez glasu proti potrdili tri sklepe

Člani skupščine so s 40 glasovi za in nobenim proti soglasno potrdili tri sklepe. S prvim so ZZZS naložili, naj tekoče spremlja izvajanje ukrepov za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter skrajševanje čakalnih dob in njihovih učinkov ter o tem redno poroča skupščini.

Z drugim sklepom so člani skupščine pozvali k povečanju števila finančnih in strokovnih nadzorov, zlasti na področjih, kjer so zaznane največje težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgimi čakalnimi dobami.

S tretjim sklepom je skupščina ministrstvo za zdravje pozvala, da v spremembi zakonodaje naslovi problematiko dostopnosti do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgih čakalnih dob, vključno s problematiko opravljanja dela pri drugem delodajalcu pri zaposlenih pri javnih izvajalcih, ter v pripravo zakonodaje vključi socialne partnerje in predstavnike organov ZZZS.

Ob tem je skupščina s 37 glasovi za in nobenim proti sprejela tudi sklep, s katerim od vlade zahteva, da za invalide nemudoma uredi podaljšanje veljavnosti vozniških izpitov ali možnost zdravniškega pregleda, ki je sicer potreben za podaljšanje veljavnosti.

Skupščina ZZZS se je seznanila z lanskoletnim poslovanjem zavoda

Skupščina ZZZS se je seznanila tudi s poslovanjem zavoda v lanskem letu. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je med drugim opozorila, da ZZZS na nekaterih področjih beleži izrazito pomanjkanje kadrov. "Gre za ekstremno veliko tveganje za naprej," je poudarila. Po njenih besedah ZZZS kljub aktivni kadrovski politiki beleži izrazito pomanjkanje kadrov na mnogih strokovnih področjih, tako informatiki, podatkovnih vedah, zdravstveni analitiki in ekonomiki, v medicinski stroki ter pravnih vedah.

Pojasnila je, da so bile razmere v zdravstvenem sistemu lani negotove, skoraj krizne. Spomnila je, da so na podlagi interventnega zakona, sprejetega v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, v letu 2023 skoraj sedem mesecev storitve plačevali neomejeno. Ob tem so povečevali time tudi v primarnem zdravstvenem varstvu, finančno spodbujali nadpovprečne obremenitve in reševali stanje tudi z ambulantami za osebe brez izbranega zdravnika, je poudarila.

Po besedah generalne direktorice se je število obravnav na primarni ravni v lanskem letu nekoliko stabiliziralo in približalo ravni pred epidemijo covida-19, razen pri obravnavah starejših od 65 let. Število posvetov na daljavo, ki so se povečali v času epidemije, je v lanskem letu upadalo. Število prvih in ponovnih pregledov pa se med tem še ni vrnilo na raven pred epidemijo, je opozorila.

Tudi na sekundarni ravni zdravstva se je število specialističnih obravnav v lanskem letu stabiliziralo in približalo številu iz predcovidnega leta 2019, je dodala.

Stanje na področju čakalnih dob pa je Mlakarjeva označila za zaskrbljujoče. "Vendar vedno izpostavljamo, za sistem eNaročanje, spremljanje in pripravo vseh teh podatkov je pristojen in odgovoren Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki mora verjetno tudi prevetriti informacijski sistem eNaročanja," je dejala.

"Kljub vsem polemikam na račun ZZZS v lanskem letu dejstva kažejo, da je ZZZS še vedno zaupanja vredna institucija, saj ji nenazadnje vse politične strukture nenehno nalagajo nove vsebinske naloge in pooblastila. Hkrati pa je ZZZS, to si upam trditi, pogumen branik javnega zdravstva z že omenjenim z izjemnim strokovnim potencialom. Edini fokus ZZZS je in bo ostal skrb za zavarovane osebe," je še poudarila generalna direktorica.

Skupščina zavoda je sicer sprejela tudi sklep, s katerim je določila oceno redne delovne uspešnosti generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar za leto 2022 kot odlično. Določila je 2702,75 evra dodatka generalni direktorici za delovno uspešnost.

Skupščina se je seznanila tudi s poročilom o delu upravnega odbora za obdobje od 12. redne seje skupščine.

Pred redno sejo skupščine ZZZS je sicer potekala tudi izredna seja, na kateri je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel predstavila aktivnosti ministrstva za izboljšanje dostopnosti do zdravnika. Ob ukrepih, ki jih uvaja nedavna vladna uredba, na ministrstvu med drugim načrtujejo prenovo glavarinskih količnikov in spremembo sistemske zakonodaje še v letošnjem letu, je povedala.