Prek t. i. Baltskega plinovoda, ki poteka prek Danske, lahko na leto steče do 10 milijard kubičnih metrov plina. Poljski plinovodni operater PGNiG je v izjavi navedel, da bo plinovod leta 2023 prenesel 6,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, leta 2024 pa bo kapaciteta narasla na 7,7 milijarde.

Poljska je na začetku tega meseca z norveškim energetskim velikanom Equinorjem sklenila pogodbo za dobavo 2,4 milijarde kubičnih metrov plina letno med letoma 2023 in 2033, kar predstavlja približno 15 odstotkov celotne poljske porabe plina.

Baltski plinovod je obenem povezan s plinovodom Europipe II, ki povezuje Norveško in Nemčijo.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ob simboličnem odprtju plinovoda na Poljskem dejala, da gre za ključni geopolitični korak. "Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da Rusiji odstranimo energijo kot instrument moči," je dejala.

Kot je namreč opozorila Frederiksen, ruski predsednik Vladimir Putin rusko energijo uporablja kot orožje za destabilizacijo in delitev Evrope. "Ne smemo dovoliti, da mu uspe," je bila jasna.

Ruski energetski velikan Gazprom je letos prekinil dobavo plina Poljski, potem ko PGNiG ni privolil v zahtevo po plačevanju plina v rubljih.

"Konec ruske plinske prevlade"

Poljski predsednik Andrzej Duda je izrazil prepričanje, da bo plinovod okrepil suverenost Poljske in državi omogočil diverzifikacijo oskrbe s plinom in odpravo odvisnosti od uvoza ruskih energentov.

"Danes lahko s popolno gotovostjo trdimo, da se obdobje ruske prevlade na področju plina končuje," je ob odprtju dejal predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki. Gre za obdobje, ki so ga po besedah poljskega premierja zaznamovale grožnje in izsiljevanja.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simons je v sporočilu za javnost Evropske komisije zapisala, da bo imel Baltski plinovod pomembno vlogo pri blažitvi trenutne energetske krize. EU je za projekt izgradnje plinovoda prispeval 267 milijonov evrov, celotna vrednost projekta pa znaša 1,6 milijarde evrov.

Začetek gradnje plinovoda je načrtovan več let, vendar je bil projekt večkrat preložen. Gradnja delno potopljenega 900-kilometrskega plinovoda se je končno začela leta 2018, vendar je bila leta 2021 prekinjena zaradi okoljskih pomislekov.

Nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino je dansko državno podjetje Energinet, ki skupaj s poljskim podjetjem Gaz-System upravlja plinovod, sporočilo, da se je delo na plinovodu nadaljevalo, potem ko je projekt dobil novo okoljevarstveno dovoljenje.