Golob je v današnji izjavi ob robu redne seje DZ ocenil, da se situacija na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) vsak teden slabša. Po informacijah, ki jih imajo sami, gre, tako Golob, za dejansko "zlorabljanje internih pravilnikov z namenom zamenjave tako urednikov kot novinarjev s sebi enako mislečimi".
Hkrati je ocenil, da gre pri aktualnih razmerah na RTV za poseg v novinarsko in uredniško svobodo, kar pa je v nasprotju z obstoječim zakonom o RTV.
Golob je danes tudi odgovoril na odprto pismo generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, v katerem ga je ta v luči energetske krize zaprosil za sestanek. Premier je v odgovoru, ki so ga posredovali iz kabineta predsednika vlade, zapisal, da se vlada zaveda, da energetska kriza prinaša tudi številne izzive za zagotavljanje pozitivnega poslovanja javnih zavodov. A kot je dodal, dolžnost ustanovitelja RTVS ni le zagotavljanje primernega financiranja, temveč predvsem zagotavljanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti.
Dogajanje na javni radioteleviziji v zadnjih mesecih po navedbah predsednika vlade kaže, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih prihaja do omejevanja svobode izražanja oz. do možnosti vplivanja politike na programske odločitev RTVS. Hkrati je premier spomnil, da zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere v informativnem programu Televizije Slovenija, javno dostopne informacije pa izkazujejo padec gledanosti TV Slovenija in obiskanosti portala MMC.
"Iz vsega navedenega izhaja, da upravičeno dvomimo o zakonitosti in uspešnosti vašega dela, zato vas pozivamo, da v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma zagotovite izvajanje nalog javne službe in temeljnega poslanstva Radiotelevizije Slovenija, to je zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov," je v odgovoru Grah Whatmoughu zapisal Golob.
Kot je še poudaril, pa novela zakona o RTVS, ki jo, kot kaže, čaka referendumska presoja, "celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja zavoda ter vrača avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija". Vprašanja, povezana s financiranjem RTV Slovenija, bodo tako po njegovem lahko predmet razprave po uveljavitvi omenjene novele.
Novinarji na RTV Slovenija, združeni v koordinaciji novinarskih sindikatov zavoda, danes s prekinitvijo dela in celodnevno stavko zaostrujejo stavkovne aktivnosti. Ob tem je danes potekala novinarska konferenca in zbor delavcev, zvečer pa bo tudi shod za javno RTV.
Med stavkovnimi zahtevami v okviru stavkovnih aktivnosti, ki so jih začeli 23. maja, so novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na Radioteleviziji Slovenija in socialni dialog. Prav tako zahtevajo, da je stavka plačana.