Odločitev vlade sledi odmevni prodaji NFT-ja slike Svete družine, ki jo je Michelangelo naslikal med letoma 1506 in 1505 in je v zbirki Galerije Uffizi, ene najznamenitejših zbirk italijanske renesančne umetnosti. Pravzaprav so NFT prodali že lani, šele pred kratkim pa je Uffizi razkril nekatere podrobnosti prodaje.

Za digitalni faksimile je kupec lani odštel 240.000 evrov, od tega je šlo 100.000 za produkcijske stroške, 140.000 evrov pa sta si enakovredno razdelila Uffizi in milansko podjetje Cinello, ki je izdelalo digitalni faksimile, poroča portal Art Newspaper.

Podjetje je imelo z galerijo sklenjeno petletno pogodbo, po kateri so bili dogovorjeni za produkcijo še 40 NFT-jev umetnin, med njimi del Raffaella, Botticellija, Leonarda da Vincija, Caravaggia in Rubensa, vendar pa so izdelali le Michelangelovo tondo.

Podrobnosti dogovora so v italijanski javnosti sprožile razpravo glede tovrstne prodaje velikih umetniških del. Maja so se v italijanskem časopisu La Repubblica spraševali, kdo je lastnik Michelangelove slike Doni Tondo. "Kdo ima zakonsko pravico do lastništva? Če se kupec odloči delo razstaviti, ali lahko to stori brez dovoljenja Galerije Uffizi? Ali s tem, ko se pospešeno premikamo proti metaverzumu, ne tvegamo izgube nadzora nad svojo dediščino."

Predstavnik generalnega direktorja italijanskih muzejev Massima Osanne je za Art Newspaper povedal, da je zaradi kompleksnosti in neurejenosti tega področja ministrstvo muzejske institucije in arheološke parke prosilo, naj se vzdržujejo sklepanja pogodb, povezanih z NFT-ji. "Osnovni namen je izogniti se neustreznim pogodbam." Kot dodaja, bodo v kratkem institucijam poslali tudi direktive, kako glede tega delovati.

Iz podjetja Cinello so sporočili, da dogovor z Uffizijem temelji na delitvi neto dohodka na polovico. Prav tako, da podjetje s tem nima prodajnih pravic in da vse pravice za delo obdrži muzej, ki ima v lasti originalno podobo, sami pa ustvarijo novo podobo, torej DAW (digitalno zakodirano delo) oz. v nekaterih primerih ustvarijo na temelju tehnologije blockchain NFT (nezamenljivi žetoni). "Zbiralec, ki kupi DAW, tega po pogodbi ne sme razstaviti na javnih razstavah, delo je namenjeno le zasebni rabi. DAW je ustvarjen prav zato, da se ohrani nadzor – ki ostane v rokah Cinella in partnerskega muzeja – in se ne razkropi dediščina v digitalni svet." Kupci lahko dela naprej prodajo prek Cinellove platforme, ob vsaki nadaljnji prodaji pa prejmejo muzeji del dobička.

Po navedbah podjetja italijansko ministrstvo za kulturo ni razveljavilo obstoječih pogodb, ampak ustavilo nadaljnje pristopanje muzejev k takšnim projektom. "Zelo nas veseli, da je ministrstvo izdelalo smernice za upravljanje digitalnih del. Upamo tudi, da se trg tudi zakonodajno čim prej uredi." Uffizi je le ena od desetih institucij, s katerimi sodeluje Cinello, ki ima pogodbe sklenjene z denimo Pinakoteko Brero v Milanu in Museo di Palazzo Pretoriom.

Tudi poznavalec tehnologije blockchain (veriženje podatkovnih blokov) Gian Luca Comandini pozdravlja urejanje področja NFT-jev z uradnimi smernicami, saj meni, da Uffizi ni postopal pravilno. Iz Uffizija so se na očitke odzvali z izjavo, da muzej ničesar ni prodajal, ampak dovolil uporabo podobe. "... Prodaja digitalnega dela je stvar Cinella. Ni res, da je muzej prodal kopijo Tonde." Iz galerije so sporočili, da se je petletno sodelovanje Uffizija s Cinellom izteklo decembra 2021. "V tem času je imel Cinello pravico izdelati NFT-je umetnin, ki so bile del pogodbe, vendar je bila Doni Tondo prodana."