Turški klub drugič ali španski enajstič na vrhu Evrope – to je bilo glavno vprašanje pred velikim finalom, v katerem sta se pomerila aktualni evropski prvak (Anadolu Efes) in z desetimi lovorikami najuspešnejša ekipa v evropski zgodovini (Real Madrid). Na koncu se je že drugo leto zapored veselil Anadolu Efes, ki je postal 65. evropski klubski prvak in je ponovil uspeh iz minule sezone, ko je v Kölnu v finalu premagal Barcelono s 86:81. Real Madrid ostaja pri desetih lovorikah, zadnjo pa je osvojil leta 2018 prav v Beogradu po zaslugi Slovenca Luka Dončića, ki je takrat Srbijo – poleg ekipnega uspeha – zapustil s kar tremi posamičnimi nagradami: kot najkoristnejši igralec (MVP) rednega dela evrolige, kot član najboljše peterke in kot MVP sklepnega turnirja najboljše četverice.
V finalu letošnjega turnirja v 22. sezoni evrolige moderne dobre, ki bi moral biti po prvotnem razporedu v Berlinu, je Real dobil prve tri četrtine, nazadnje je vodil pri 50:49 slabih šest minut pred koncem, zadnje izenačenje pa je bilo pri 53:53 dve minuti in 40 sekund pred zadnjim znakom sirene. Toda 28-letni Srb Vasilije Micić, najboljši strelec evrolige (povprečno 18,2 točke na tekmo) in najučinkovitejši v finalu s 23 točkami, je zadel trojko za vodstvo s 56:53. Tik pred iztekom predzadnje minute je za turško vodstvo z 58:55 poskrbel Tibor Pleiss, kar 221 centimetrov visok in 116 kilogramov težak nemški center, drugi najučinkovitejši igralec finala (19 točk). Žarek upanja za Real je posijal, ko je Sergio Llull zmanjšal zaostanek kraljevega kluba le na točko (57:58), a v zadnjih 40 sekundah sta obe mrežici ostali nedotaknjeni in Anadolu Efes pod vodstvom turškega trenerja Ergina Atamana je drugič zapored stopil na košarkarski Mount Blanc ter Turčiji priigral tretji evropski naslov (pred njim Fenerbahče leta 2017).
Anadolu Efes, ki je že tretjič zapored igral v velikem finalu (na prvem leta 2019 v Vitorii je izgubil proti ruski ekipi CSKA Moskva), je za naslov evropskega prvaka prejel milijon evrov, poraženi Real polovico manj, polfinalna poraženca Barcelona in Olympiacos pa po 250.000 evrov. Micić je tako kot lani spet postal najkoristnejši igralec (MVP) sklepnega turnirja in šele četrti košarkar v zgodovini sklepnih turnirjev evrolige s takšnim dosežkom: pred njim je to uspelo Toniju Kukoču (Jugoplastika 1990, 1991), Dejanu Bodirogi (Panathinaikos 2002, Barcelona 2003) in Vasilisu Spanulisu (Olympiacos 2012, 2013), ki je v soboto v Beogradu tudi podelil nagrado Miciću.
Micić je leta 2018 prav v beograjski dvorani Štark Arena na sklepnem turnirju evrolige osvojil tretje mesto v dresu Žalgirisa iz Kaunasa. »Sploh ne vem, kaj naj rečem. Pred štirimi leti je malo manjkalo za še odmevnejši dosežek, zdaj pa smo v isti dvorani postali klubski prvaki Evrope. Noro. To je nekaj, kar bo za vedno ostalo zapisano v mojem srcu in glavi. Štiri leta v dresu Anadoluja Efesa so bila neverjetna, dva naslova najboljšega v Evropi in še nekaj posamičnih lovorik. A ekipna je seveda najpomembnejša. Zaslužili smo si zmago in slavje, takšno, kot ga nismo imeli še nikoli,« je dejal Vasilije Micić, ki je polovico otroštva preživel v Beogradu.
Izida, finale: Anadolu Efes – Real Madrid 58:57 (14:15, 29:34, 40:42, Micić 23, Pleiss 19; Tavares 14, Llull 9), za 3. mesto: Barcelona – Olympiacos 84:74 (20:18, 45:38, 62:56, Mirotić 19, Sanli 16; Vezenkov 20, Sloukas 14).