Podjetniške žilice med najstniki v Sloveniji zagotovo ne manjka. O tem smo se prepričali, ko smo se obrnili na nekaj šol, kjer spodbujajo podjetništvo, in podjetniških pospeševalnikov. Mentorji kar niso mogli našteti, kaj vse so najstniki že ustvarili. V nadaljevanju omenjamo štiri podjetniške ideje – preberite, od kod so ekipe dobile zamisel, kje so podjetniško idejo predstavile in kakšne so njihove podjetniške ambicije.
#1 podjetniška ideja
#2 podjetniška ideja
#3 podjetniška ideja
#4 podjetniška ideja
Iz podjetniškega zakulisja: 12 točk, ki jih poudarjajo mentorji osnovnošolcev
1. Mladim je v podjetništvu privlačen zaslužek
»Mladim se pri podjetništvu zdi privlačen zlasti zaslužek. Pridobivanje lastnega denarja jih zelo motivira. Radi imajo takojšnje rezultate, torej sprotni zaslužek, ni pa jim (še) toliko pomembno, o kakšni višini govorimo,« pojasni Katja Kmetec iz OŠ Prule.
2. Učence zanima, kako upravljati denar
Učenci menijo, da bi lahko o tem, kako upravljati denar, precej več izvedeli pri pouku, na primer v višjih razredih pri matematiki. »Menijo, da bi morale biti obravnavane vsebine čim bolj povezane z vsakdanjim življenjem. Zanimajo jih pojmi bruto in neto plača, pripis obresti, kako upoštevati davek, kako varčevati in podobno,« našteje.
3. Zanimanja za podjetništvo vse več
»Posamezniki opažajo, da obstaja svet za najstnike tudi zunaj glasbene šole, športa in gasilnih krožkov. Zanimanja za podjetništvo je vsako leto več. Pridružujejo se nam tudi mladi, ki si ne želijo nujno postati podjetniki, ampak bi se radi naučili podjetniških kompetenc, kot so javno nastopanje, pogovori z neznanci, na splošno komunikacija in prodaja, in jih krepili. Po naših izkušnjah se nam pridružujejo tudi najstniki, ki so bolj tihi, zadržani,« pove Nejc Konjevič, podjetnik, programer in podjetniški mentor pri Podjetniški akademiji, ki se z mladimi podjetniki ukvarja že devet let.
4. Če prva ideja ni najboljša, nič zato, bom poskusil z novo
Najstnike velikokrat preseneti, da je v podjetništvu zelo pomembna lastnost vztrajnost in da ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, nam pove vodja Zadruge Kikštarter v Kamniku Nika Škrjanec, ki za vse osmošolce in devetošolce v občini Kamnik pripravlja tudi podjetniške delavnice, z mladimi pa sodeluje še pri podjetniškem tekmovanju POPRI.
»To spoznanje jim zelo koristi in jim lahko pomaga na kateremkoli področju. Kot opažam, so mladi zelo nagnjeni k hitrim in instantnim rešitvam, kako najlažje in najhitreje priti do cilja. Ne vidijo, da ima danes uspešni podjetnik za seboj veliko takšnih in drugačnih neuspehov, zavrnitev. Da gre za proces, ki traja leta,« meni.
»Res mi je všeč, ko vidim, da se mladi podjetnik ne obremenjuje, če morda prva podjetniška ideja ni bila najboljša, ni zmagala na tekmovanju in podobno, pa kljub vsemu ostane v podjetništvu in ustvarja nove podjetniške ideje ter nadgrajuje pridobljeno znanje. Vsako leto jim postaja bolj jasno, na kaj morajo biti pozorni,« še doda.
5. Kaj mladim podjetnikom povzroča težave?
Pri odraslih podjetnikih so težave, ko morajo izdelek ali storitev prodati. »Vsi bi najraje videli, da bi imeli nekoga, ki bi poskrbel za prodajo. A ko si na začetku podjetniške poti, si pravzaprav deklica za vse. Glavna naloga direktorja na začetku je, da zna izdelek ali storitev prodati in da vzpostavi dober podporni sistem kupcev,« meni mentor Nejc Konjevič in doda, da pri mladih prodaja sicer ni takšna težava, saj o tem ne razmišljajo tako kot odrasli.
Težavo pri najstnikih v praksi vidi, da jim v najstniških letih marsikaj »ni kul«. »Najstniki precej hitro izgubijo motivacijo in pozornost, medtem ko so po mojem opažanju v podjetništvu najbolj uspešni tisti najstniki, ki imajo dober fokus,« pove Konjevič, z njim pa se strinja tudi Nika Škrjanec.
7. Dobra podjetniška ideja ne šteje let
»Najstnike pri podjetništvu preseneča še, da pri tem, da ti uspe uresničiti podjetniško idejo, ni pogoj, da si star 45 let ali da imaš starše, ki imajo veliko denarja,« iz izkušenj pove mentor Nejc Konjevič.
Nika Škrjanec pa opaža, da mladi, ki imajo že v svojem družinskem okolju podjetniško zaledje, na podjetništvo gledajo drugače kot tisti, ki se s podjetništvom še niso imeli priložnosti srečati. »Zadnji imajo veliko bolj drzne in 'odbite' ideje, tisti, ki prihajajo iz podjetniškega okolja, pa so pri svojih podjetniških idejah bolj realni, praktični. Trenutno imamo denimo osnovnošolsko ekipo, ki se je prijavila tudi na tekmovanje POPRI s termometrom, ki bi poskrbel, da nam mleko ne bi skipelo.«
8. Oh, zakaj mojega izdelka noče nihče kupiti?!
Podjetniški mentorji večkrat omenijo in opomnijo na to, da so najstniki velikokrat presenečeni, če se nihče ne zanima za njihov izdelek ali storitev. »V njihovih očeh zaznamo tisti aha moment, da pa mogoče ne bo šlo vse tako gladko, kot so si zamislili ali kot si predstavljajo, ko gledajo videoposnetke na Youtubu. Vidijo, da njihova strategija, da bodo samo 'dropshipali' nekaj izdelkov in od tega lepo živeli, ni realna,« nam pripoveduje Konjevič.
9. Podjetniški mit: svojo idejo je treba čim bolj skriti
»Na vseh šolah, ki sem jih obiskala, sem pri mladih opazila prepričanje, da je treba svoje podjetniške ideje čim bolj skriti in o njih ne govoriti z nikomer, da ti jih ne ukradejo. V realnosti si podjetniki med seboj veliko bolj pomagajo, kot si mislimo na prvo žogo. Težje je idejo uresničiti in se potem obdržati na trgu, zato ti ne bo kar vsak, ki ima pet minut časa, vzel ideje,« pojasnjuje Škrjančeva.
10. Odgovoriti si morate vsaj na tri plus eno vprašanje
Ko razmišljate o poslovni ideji in o tem, ali je dobra ali ni, Nejc Konjevič svetuje, da si morate najprej odgovoriti na tri vprašanja – katere težave na trgu sploh rešujem, katere rešitve ponujam za te težave, kakšen je moj idealni kupec. Plus še eno: ali sem izdelek testiral?
11. Kakšne kompetence in lastnosti štejejo pri podjetništvu?
»Na podjetniških krožkih, delavnicah pridejo v ospredje povsem druge lastnosti in kompetence, kot jih morajo imeti v šoli odlični učenci,« pojasni Nika Škrjanec in dodaja, da ji je pred kratkim ena od učiteljic z začudenjem omenila, da so na delavnici pravzaprav najbolj sodelovali tisti, ki jih sicer učitelji s težavo motivirajo za sodelovanje.
»Menim, da je v podjetništvu treba delati hitre korake, izstopati, veliko spraševati in kdaj tudi podvomiti o vsebini, ki ti jo kdo poda, se lotiti zadeve, tudi ko nanjo nisi še čisto najbolj pripravljen, in krepiti predvsem tista področja, ki te zanimajo in v katerih si dober. V šolstvu pa se mi zdi, da je ravno obrnjeno - čim manj sprašuj in se izpostavljaj, nagrajujejo se osebe, ki si dobro zapomnijo učno snov, in ne tiste, ki same raziskujejo in mogoče zaradi tega kakšen dan izostanejo od pouka,« pove Škrjančeva.
»Mi kot pedagogi na podjetništvo gledamo predvsem z vzgojnega in učnega vidika: prav se nam zdi, da učenci sledijo svojim sanjam; da si postavijo jasne cilje, ki jim sledijo. Vendar pa se morajo zavedati, da uspeh ni samoumeven. Poleg znanja, dobrih idej in ustvarjalnosti jim poskušamo privzgojiti vrednote, potrebne za dosego uspeha pri podjetništvu (velik vložek v smislu dela, truda, vztrajnosti in discipline, timsko delo in sodelovanje),« doda Katja Kmetec iz OŠ Prule.
12. Ekipni duh: brez sodelovanja podjetniška ideja ne bo uspela
»Pri osnovnošolcih se podjetniški mentorji ne poglabljamo tako globoko v kakovost same ideje, sam veliko več pozornosti posvečam ekipnemu sodelovanju, saj je to tudi zelo pomembno pri podjetništvu. Recimo v ekipi je vedno dobro imeti nekoga, ki je bolj tehnični tip, nekoga, ki ga ni strah izpostaviti se in govoriti, ter nekoga, ki je kreativen. Že osnovnošolce učimo, da ne morejo biti vsi strokovnjaki za vse, da morajo tistim, ki so na nekem področju boljši, pustiti prostor in čas, da opravijo svoje delo,« meni Konjevič.
Kaj je res in kaj ni: ali lahko pred dopolnjenim 18. letom odpremo s. p.?
Mentorji so nas opomnili, da se med mladimi pogosto pojavlja tudi mit, ki je povezan z odprtjem s. p. Je dovolj, da smo stari 15 let, ali moramo biti polnoletni, ko odpremo s. p.?
Obstajata sicer dve izjemi, ki nista pogosti, ko bil lahko že pred polnoletnostjo ustanovili s. p., pomembno pa je vedeti, da je za ustanovitev s. p. nujno izpolnjevati pogoj: popolna poslovna sposobnost.
Kaj to sploh pomeni? Poslovna sposobnost pomeni, da lahko fizična oseba sklepa veljavne pravne posle, samostojno pridobiva pravice in prevzema odgovornosti, obveznosti.
Posameznik pridobi popolno poslovno sposobnost z 18. letom starosti. A poznamo dve izjemi, ko bi lahko mladoletnik postal popolno poslovno sposoben.
1. Če je mladostnik star več kot 15 let ter sklene zakonsko zvezo (za to se mora pridobiti dovoljenje staršev in Centra za socialno delo). V takšnem primeru na podlagi zakona mladostnik pridobi poslovno sposobnost. A primeri sklenitev zakonske zveze so v tem starostnem obdobju seveda izjemno redki.
2. Tudi druga izjema, ki omogoča pridobitev popolne poslovne sposobnosti pred 18. letom, ni pogosta – v primeru, da mladoletnik postane starš. A je za pridobitev poslovne sposobnosti potrebna še sodna odločba - kjer ocenijo, ali je mladoletnik dosegel telesno in duševno zrelost za samostojno življenje.
Najstniki so do vključno 14. leta popolnoma poslovno nesposobni in vedno potrebujejo zakonitega zastopnika za sklenitev pravnega posla. Najstniki od 15. leta starosti do vključno 17. leta pa lahko pridobijo omejeno oziroma delno poslovno sposobnost. Kar pomeni, da potrebujejo dovoljenje staršev v vseh primerih, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo življenje.
Iz tega sledi, da mladoletnik ne more ustanoviti s. p., ker odprtje te pravne oblike vpliva na premoženje posameznika.
Na mestu bi bilo vprašanje, kako pa je z ustanovitvijo d. o. o. (družba z omejeno odgovornostjo), saj poslovanje podjetja ne vpliva neposredno na premoženja mladostnika, a mentor Nejc Konjevič in Nika Škrjanec iz kamniškega inkubatorja Kikštarter pravita, da takšnega primera v resnici ne poznata.
»Smo pa že večkrat slišali za primere, ko starši odprejo s. p. samo za to, da se lahko najstniki podjetniško udejstvujejo,« pravita, omenita pa tudi ustanovitev društva. Sogovornika še poudarita tudi, da je za prenekaterega študenta s. p. odbijajoč tudi zato, ker ob odprtju mladi posameznik izgubi ugodnosti, ki so jih deležni njegovi vrstniki – kot so štipendija, študentski boni, denimo preživnina in tako dalje.