DL: Premrujev čebelnjak kot nov - Jožica čez zimo poslikala vseh 48 panjev

7.7.2022 | 14:45

Čebelarka Jožica Premru je vesela, da je sama poslikala vse panjske končnice njihovega čebelnjaka.

Motive poslikave je Jožica izbrala sama.

K čebelam gre seveda zaščitena.

Med 11.300 čebelarji v Sloveniji sta tudi Jožica in Martin Premru iz Gruče pri Šentjerneju. Nadaljujeta družinsko tradicijo čebelarjenja in zadovoljna sta, da imata kot upokojenca več časa za svoje čebelice, ki jima prinašajo mnogo veselja.

Te od letošnje pomladi domujejo v lepšem domu, kajti čez zimo sta poskrbela za nove panjske končnice – to so poslikane deščice, ki zapirajo čebelji panj. Jožica jih je poslikala sama.

Vesela je, da ji je ta umetniški podvig uspel. »Naš čebelnjak, ki je družinsko delo, ima 48 panjev in že nekaj časa smo opažali, da je panjske končnice načel zob časa – zaradi vremenskih vplivov so v skoraj dvajsetih letih dotrajale in zbledele. Potrebne so bile nove in korona je bila pravi čas za to,« pripoveduje sogovornica.

Z možem sta v okolici nabavila suh lipov les. Martin je poskrbel za končnice – ravno prav debele deščice je nažagal in obrusil, nato pa se je Jožica lotila poslikave. Čez zimo je večnamenska soba Premrujevih tako postala atelje.

ISKALA MOTIVE

Jožica, ki je kot šolarka sicer rada slikala, a svojega talenta kasneje ni imela priložnosti razvijati, je izkoristila ves prosti čas in slikala. Najraje po kosilu. Dela se je lotila sistematično.

Na pavspapir je začrtala načrt svojih motivov oz. osnutke, ki jih je nato z indigo prerisala na les. Večina motivov je figuralnih in Jožica jih je našla marsikje: v pravljicah, Svetem pismu, kulturni dediščini, naravi, čebelarstvu … Tako njene panjske končnice lepšajo npr. Sneguljčica in Ostržek, motivi cvetja, nabožni in svetopisemski motivi, narodne noše, praznovanje velike noči, mlini … Hkrati je delala štiri ali pet panjskih končnic. Najprej je vse poslikala z eno barvo, nato z drugo. Uporabljala je posebne akrilne barve za les, ki se hitro sušijo in ne škodijo čebelam.

»Med delom so me včasih obiskali vaščani ali mimoidoči in bili so navdušeni. Tudi sama sem zdaj zadovoljna, da sem dosegla zastavljeni cilj, in ne predstavljam si, da bi to počel kdo drug. Očitno korona le ni bila za vse slaba,« se nasmeje sogovornica. Z možem sta nato nove panjske končnice še pred izletanjem čebel skrbno namestila na panje in Premrujev čebelnjak sredi travnika na domačiji je zdaj videti kot nov. Kot pove Jožica, ima gotovo še večjo vrednost, ker gre za njeno delo in trud. Vsaj sami so tako prepričani.

BO LETINA DOBRA?

Jožica in Martin Premru, ki sta oba izučena, torej poklicna čebelarja, upata, da bo letošnja letina medu dobra, saj sta bili zadnji dve zanič. »Dobre čebelarske sezone že nekaj let ni bilo. Za zdaj kar dobro kaže, se pa seveda vedno bojujemo z varojo,« pravi Jožica. Omeni tudi prezgodnjo košnjo kmetov in da na naših njivah vse bolj prevladujejo le istovrstne kulture – prednjači koruza. Vse to za čebele ni dobro.

Premrujevi sodijo med večje dolenjske čebelarje, pridelujejo predvsem cvetlični, kostanjev in gozdni med. Njihov čebelnjak je vpisan v register, izpolnjujejo vse obveznosti, ki jih je predpisala država. Jožica in Martin sta tudi dejavna člana Čebelarskega društva Šentjernej, v katerem je mož praporščak. Ne manjkata pri organizaciji medenih zajtrkov v šentjernejskem vrtcu, sodelujeta na raznih dogodkih, sejmih, v vseh letih članstva sta se tudi vseskozi izobraževala.

SVETOVNI DAN ČEBEL

Vesela sta, da prav po zaslugi Slovenije že peto leto praznujemo svetovni dan čebel – Premrujeva nista manjkala niti na slovenskem čebelarskem prazniku v Dolenjskih Toplicah. Ravno tako sta navdušena, da so del nove Šentjernejske učne poti, ki jo bodo obiskovali tudi mladi, vrtičkarji in šolarji, prispevali šentjernejski čebelarji.

»Čebele so pomembne za prehrano, tega bi se morali bolj zavedati. Vsaka tretja žlica naše hrane je odvisna od čebel,« spomni Jožica, tudi članica Društva kmetic Šentjernej. Seveda zna sama pripraviti marsikatero zanimivo sladico z medom. Sicer pa Jožica, ki je bila nekoč trgovka, pridno prideluje zelenjavo za družino in vnuke, ki jih rada čuva, v veliko veselje pa so ji tudi rože, zlasti kaktusi, ki krasijo njihov dom. Mož Martin, ki je upokojitev dočakal kot čebelar in vzdrževalec v samostanu Pleterje, hodi tja še pomagat čebelarit.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 26. maja 2022

Lidija Markelj