Banksterjem se končno diha za ovratnik

Datum:

DUTB na sodišču od nekdanjega večinskega lastnika Klasja, Tomaža Ročnika in nekdanje direktorice Klasja Dragice Veršič, zahteva 3,9 milijona evrov. Razlog je nevrnjeno posojilo, ki ga je Probanka dala Klasju, ta pa družbi Toming Consulting za nakup delnic Nove KBM, ki naj bi jih nato odkupila Probanka, STA povzema Delo. Ročnik in Veršičeva sta bila maja v kazenski zadevi Klasje v ponovljenem sojenju nepravnomočno obsojena na zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti, sodbe še ni. Za Delo je predsednica Okrožnega sodišča v Celju povedala, da je sodba zaradi obsežnosti in zahtevnosti res še v izdelavi, a v zaključni fazi.

Probanka je konec leta 2008 dala posojilo v višini 3,2 milijona evrov družbi Klasje, ki ga je dala naprej družbi Toming Consulting Tomaža Ročnika – sicer brata znane Kučanove banksterke. To je kupilo delnice Nove KBM in naj bi jih prodalo Probanki, ker jih ta v svojem portfelju ni smela imeti več kot 10 odstotkov. Ker jih Probanka ni odkupila in zanje ni našla drugega kupca, je posojilo podaljševala. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je to terjatev podedovala. Sodišče je sporno posojilo enkrat že pregledovalo, ko je upravitelj Klasja Kristijan Anton Kontarščak vložil ugovor zoper vodenje prisilne poravnave. Takrat je sodišče verjelo revizorki, da je bila terjatev dovolj dobro zavarovana, je spomnilo Delo.

V tem postopku je sodišče odločilo, da bo morebitno škodljivost posla za Klasje pregledal sodni izvedenec. Ročnik trdi, da oškodovanja ni bilo, saj Klasje kredita nikoli ni vrnilo, Toming pa je v času prisilne poravnave Klasja moral dati določena zavarovanja za kredit, ki so bila v času stečaja deloma celo unovčena. Klasje je tako po njegovem prepričanju imelo od vsega tega le korist, navajata časnika. DUTB je medtem dosegla vpis začasne prepovedi prodaje ali obremenitve na Ročnikovih nepremičninah in podjetjih. A po pisanju nekaterih, sicer ne najbolj zanesljivih medijev, je Ročnik že pred časom večino svojega vrednejšega premoženja prenesel na sorodnike in jih dodatno zavaroval pred upniki in zasegom. Njegova podjetja tako menda še naprej nemoteno poslujejo, tudi z državo.

Romana Pajenk (Foto: STA)

Romana Pajenk je postala lastnica Probanke brez enega zapravljenega evra
Tomaž Ročnik je brat Romane Pajenk, sicer ustanovne članice Foruma 21, ki je imela v svojih rokah Probanko. O zgodbi Probanke smo že večkrat pisali, znano je, da je bila ustanovljena za potrebe financiranja spornih poslov vplivnih gospodarskih igralcev tranzicijskih levih gospodarskih omrežij. Lastniška struktura te banke je bila precej zapletena, pa čeprav je šlo za majhno, butično banko. Pajenkova je postala lastnica Probanke brez enega zapravljenega evra. Če močno skrajšamo to zgodbo in uporabimo besede Anžeta Logarja, iz obdobja, ko je bil predsednik preiskovalne komisije za bančno luknjo  – “Izposodila si je denar in s tem izposojenim denarjem kupila banko, ki jo je tudi sama upravljala. Na koncu je naredila tako, da je Probanka izkazala visoke dobičke, s temi dobički pa je odplačala del kreditov, s katerimi je kupila Probanko, skratka – pravo krožno gospodarstvo. Brez enega samega beliča iz lastnega žepa, samo preko sposojenega denarja postati postopoma lastnik banke, ki jo upravljaš.”

 Za svoje sporne posle je Pajenkova v posle vpeljala tudi  brata Tomaža Ročnika. Ta je bil hkrati lastnik podjetij, ki so bile lastnice Probanke, hkrati pa še lastnik dveh imperijev. “Po Zakonu o bančništvu velja, da si lahko posamezna družba ali skupina povezanih oseb, torej podjetja, ki imajo isto vodstvo ali pa imajo medsebojne deleže, v banki izposodijo do 25 odstotkov kapitala družbe, to pa zato, da se ne bi banka preveč izpostavila do določenih družb. Meja je torej 25 odstotkov in se je ne sme prekoračiti. Ampak konec leta 2012, ko je bila Probanka že v hudi krizi, sta imeli ti dve skupini, ki ju je obvladoval Ročnik, izposojenih kar 55 odstotkov. Nekaj, kar je v teoriji skoraj nemogoče, pa se je kljub temu zgodilo. Probanka je ti dve podjetji vodila kot ločeni, čeprav hitro ugotoviš neposredno povezanost, in enako je počela tudi Banka Slovenije. Banka Slovenije je gledala stran, ko se je kreditni imperij na račun kapitala Probanke bohotil in ostajal dolžan Probanki,” je takrat pojasnil Logar.

Glavni igralci Probanke so torej sedeli v različnih nadzornih svetih povezanih lastniških družb Probanke in krili hrbet drug drugemu ob finančnem izčrpavanju slovenskega bančnega sistema. Svoje pohlepne igrice, tako ko tudi v Factor banki, so igrali tako dolgo, dokler se je dalo. Končalo se je šele leta 2013, ko je vlada Alenke Bratušek za dokapitalizacijo slovenskega bančnega sistema zapravila pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Prohamasovski levičarji se bodo srečali na vseslovenskem shodu sredi Ljubljane

Inštitut Danes je nov dan, eden njegovih najbolj znanih...

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...