Slovenska javnost pomni datum 5. oktober 2021. Čas nasilnih protestov v Ljubljani, ko so izgredniki vandalizirali več mest v ljubljanski prestolnici. Zadeva je šla tako daleč, da so izgredniki v policiste začeli metati bakle in kamenje, napadali pa so tudi novinarje, ki na terenu opravljajo svoje delo, tudi naše. Ko je policija izstrelila več nabojev solzivca, se je skupina protestnikov panično razbežala. Da ne govorimo, da so razbijali stekla na določenih uredništvih, ki so morala prenos protesta začasno prekiniti. Policija je sprva z besedami opozorila protestnike, vendar to ni zadostovalo. In kako potem zaščititi ljudi in njihovo lastništvo? Kako ustaviti nasilna dejanja? Uporaba prisilnih sredstev je bila v nasilnih protestih oktobra leta 2021 več kot upravičena, kar je takrat potrdila tudi Komisija za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev, ki jih je Policija uporabila na neprijavljenem množičnem protestu 5. oktobra. Ta je namreč ugotovila, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, medtem ko varuh človekovih pravic z notranjim ministrstvom ugotavlja, da je uporaba sile “sprejemljiva le v nujnih primerih“. Kako nujni pa morajo potem biti, če v primeru leta 2021 niso bili?
Varuh človekovih pravic je po celostni obravnavi policijskih postopkih svoje ugotovitve poslal notranjemu ministrstvu, s katerim so našli skupni jezik. Uporaba prisilnih sredstev proti množici le, ko je to res nujno, pri tem pa ne sme biti pretirana. Ali uporaba prisilnih sredstev pri metanju kamnitih kock v policiste in napadih na novinarje ni bila nujna? Gre za legitimacijo nasilja in protestov brez dovoljenja. Ali to pomeni, da bodo zdaj lahko brez vsake prijave protestirale tudi desne civilne iniciative? Na koncu bomo vsi manj varni, saj policisti ne bodo več upali brzdati nevarnih nasilnih množic.
Varuh prišel do “ugotovitev”
Po končani celostni obravnavi policijskih postopkov je varuh človekovih pravic Peter Svetina pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda v okviru spremljanja neprijavljenega shoda v Ljubljani 5. oktobra 2021 poročilo posredoval ministrstvu za notranje zadeve, so v sporočilu za javnost zapisali pri Varuhu. Med drugim je po poročanju STA v poročilu zapisal, da je med drugim pogrešal postopnost uporabe policijskih pooblastil in v tem okviru tudi prisilnih sredstev kot skrajnega ukrepa. Ministrstvu je priporočil, da njegove ugotovitve obravnava skupaj s policijo in sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev sorazmernosti pri uporabi prisilnih sredstev proti množici.
Ministrstvo je v svojem odzivu sporočilo, da bodo s končnim poročilom varuha v tej zadevi seznanjene vse policijske uprave in notranje organizacijske enote Generalne policijske uprave. Prav tako naj bi se v okviru usposabljanja, ki je za poveljnike posebne policijske enote predvideno v decembru, s poročilom varuha dodatno seznanili tudi udeleženci tega izobraževanja. Z ugotovitvami varuha naj bi se posebej seznanili tudi policisti, ki so zadolženi za izvajanje konkretnih policijskih nalog, kot tudi tisti, ki sodelujejo pri načrtovanju in vodenju varovanj javnih shodov ter vsi, ki so znotraj policije med drugim zadolženi za nadzorovanje in pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov s področja policijskega dela.
Kje je meja?
Varuh sprejete ukrepe ministrstva in policije pozdravlja in upa, da bodo lahko njegove ugotovitve in predlogi iz končnega poročila dodatno pripomogli, da v praksi v prihodnosti ne bo več nesorazmernosti pri morebitni uporabi prisilnih sredstev proti množicam. Meni, da mora biti vsaka uporaba prisilnih sredstev proti množici uporabljena le, ko je to res nujno, pri tem pa ne sme biti pretirana, poroča STA. Pa vendar se po vsem tem sprašujemo, kje je merilo za “nujnost” uporabe prisilnih sredstev.
Ana Horvat