V paviljonu častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je minuli teden gostovala Španija, bo oktobra prihodnje leto Slovenija. Tu se bo poleg razstave knjig Books on Slovenia predvidoma zvrstilo od 30 do 40 dogodkov, med njimi bo vsaj ena večja glasbena prireditev na velikem odru in nekaj manjših, na malem, pisateljskem odru pa bo predstavljenih od deset do dvajset gostov – slovenskih avtorjev. Kako bo prostor videti, razkriva rešitev arhitektov Jureta in Urške Sadar s sodelavcem Martinom Smrekarjem, ki so zmagali na nedavnem javnem natečaju.

Zmagovalni natečajni predlog Studia Sadar je od preostalih odstopal »po likovni izčiščenosti, preprostosti, predvsem pa pri izvedljivosti in gospodarnosti«. Najbolj od vseh natečajnih predlogov je upošteval navodila glede trajnosti in izvedbe po principih krožnega gospodarstva. S pretočenim in jasno berljivim prostorom na šestkotni mreži, v katerega so umeščene knjižne police v obliki satovja oziroma panjev, pa da je ustvaril fluidno knjižno pokrajino kot »odsev naše dežele«, je v poročilu zapisala komisija, ki ji je predsedovala Mika Cimolini. Navdušenje so delili predvsem glede razmisleka o materialu.

Programska jedra opredeljujejo in označujejo nekakšni veliki klobuki iz tekstila, ki naj bi bili tudi nosilci umetniških del Eve Petrič. FOTO: Računalniški prikaz Studio Sadar

»Celotna zasnova izraža idejo Slovenije kot trajnostne, zelene destinacije. Uporabljeni materiali so karton, les in tekstil. Ker se karton lahko transportira v ploščati obliki, se zmanjšajo tudi stroški transporta. Papirnato pohištvo se po uporabi lahko v celoti reciklira. Idejo dosledno izpelje tudi s skrbno izbranim naborom slovenskega pohištva in opreme, ki zagotavlja udobje, možnost počitka in listanje knjig, hkrati pa je atraktiven in s svojo avtentičnostjo predstavlja slovenski dizajn. V izboru so izdelki, ki so izdelani v Sloveniji po principih krožnega gospodarstva,« so zapisali.

Mnoga izhodišča so bila v natečajni nalogi že določena. Poglavitna sta bila slogan razstave Satovje besed ter celostna grafična podoba z logotipom Slovenije, častne gostje, ki jo je zasnovala grafična oblikovalka Tonja Gašperlin. Logotip v zlati barvi in v obliki šestkotnika povzema obliko satovja, v njem pa kot čebele mrgolijo črke in letijo v satovje oziroma iz njega. Marsikatero drugo omejitev so pri oblikovanju prostora narekovale tudi tehnične danosti na sejmišču.

Kot pravi arhitekt Jure Sadar (sin arhitekta Jurija Sadarja, Sadar + Vuga arhitekti), so zelo natančno popisane, v nasprotju z dostopnostjo do elektrike je voda, ki je pomembna denimo za umestitev kavarne, na voljo le na določenih mestih. Po eni strani so slogan vzeli dobesedno, po drugi abstraktno. Prav temu, do katere mere se navezati na Satovje besed, torej panja, so namenili največ razmisleka.

»Tudi sam razstavni prostor smo zasnovali heksagonalno, takšni so tudi elementi, police za knjige. Ob tem pa smo upoštevali še kakovostne elemente prostora. Stavba, v kateri bo gostoval slovenski paviljon, je ena od štirih razstaviščnih hal, nanizanih okoli osrednjega trga, agore, ta je pravzaprav najmanjša, je elipsaste oblike, paviljon častne gostje pa je v nadstropju. Na krajši stranici te stavbe je servisni del, vstopa pa se skozi foyer, ki je tudi prvi stik obiskovalca s paviljonom,« je za predstavo orisal sogovornik.

Ob oknu knjižne police in kavarna

V ospredju razmisleka je bilo branje, želeli so, da bi obiskovalci knjige lahko listali na dnevni svetlobi, zato so večino razstavnih polic pomaknili ob velika okna. Tam bodo osrednji razstavni prostor Books on Slovenia in manjši programski kotički ter kavarnica. Proti notranjosti, ki je naravno slabše osvetljen del prostora, pa so umaknili dva avditorija.

Dva avditorija oziroma mali in veliki oder so pomaknili v notranjost stavbe, ki je slabše naravno osvetljena, ob oknih bodo razstavljene knjige in kavarnica. FOTO: Računalniški prikaz Studio Sadar

»Za opremo prostora smo izbrali naravne materiale, ki jih je mogoče reciklirati. Pred očmi smo imeli predvsem, da bi jo bilo mogoče tudi čim enostavneje in ekonomično prepeljati na razstavišče. Tako smo največ elementov razvili iz kartona, ki ga je mogoče reciklirati na različne načine, tudi za ponovno uporabo, denimo na domačem knjižnem sejmu ali pa za del opreme knjižnic,« je povedal Sadar. Dodal je, da za zdaj podrobnosti še niso določili, a bi po njegovem kazalo izračunati, ali se bodo kartonski elementi izdelali v Sloveniji in jih bomo nato prepeljali tja ali pa lokalno v Nemčiji.

Njihova želja oziroma vodilo pa je bilo tudi, da bi poleg tega, kar so sami zasnovali iz kartona, na paviljonu predstavili še kakovostne slovenske oblikovalske kose in tako z njimi – od stolov, zof do svetil – obiskovalce povabili k prebiranju, posedanju in druženju. »Toda nismo se odločili le za slovenske oblikovalske klasike, kot so Kraljevi stoli, temveč tudi za avtorske kose, ki so nastali v novejšem času in so jih v tujini že predstavljali na oblikovalskih razstavah v okviru Centra za kreativnost oziroma Muzeja za arhitekturo in oblikovanje,« je povedal.

Sicer pa se kot zanimivejši element slovenske avtorske opreme sejmišča kažejo ogromna svetila, ki sta jih Urška in Jure Sadar poimenovala klobuki. So označevalci programa, torej tudi z napisom razkrivajo, kaj se tam dogaja, obenem pa bodo tudi nosilci umetniških inštalacij Eve Petrič, ki jih je predvidel že naročnik Javna agencija za knjigo. Tudi pri določitvi barv so izhajali iz celostne grafične podobe, torej zlate, obenem pa sledili naravni barvni shemi, zemeljskim barvam. Določili so štiri, vsaka nosi različno sporočilo, dogajanje bo najbolj podčrtala rdeča.

Največ so se ukvarjali s premislekom, kako dobesedno oziroma kako abstraktno vzeti slogan Satovje besed. FOTO: Računalniški prikaz Studio Sadar

Kot je še izpostavil sogovornik arhitekt, je pri vsaki državi častni gostji frankfurtskega knjižnega sejma že na prvi pogled mogoče razbrati, katera je; Kitajsko so razkrivale pismenke, Finska je kot interpretacijo jezera vkomponirala vodno površino ..., nasploh pa so se nordijske države predstavljale bolj zadržano. »Ustvarjalci paviljona praviloma pristopajo z določeno ravnjo arhitekturne oziroma oblikovalske abstrakcije, vsekakor ne na prvo žogo,« je še opomnil.

Le pet rešitev za odmevno predstavitev v tujini

Predsednico komisije Miko Cimolini veseli, da sta na natečaju zmagala arhitekta mlajše generacije, ki pa imata kljub temu za sabo nekaj omembe vrednih referenc. Živela in delala sta v Londonu. Jure Sadar skoraj štiri leta in pol v znanem biroju Foster + Partners, Urška Sadar, tudi modna oblikovalka, deluje na področju produktnega oblikovanja, sodelovala je tudi z Laro Bohinc in je oblikovalka nakita. A kot je poudarila Cimolinijeva, je bila ob tako pomembnem dogodku za slovensko kulturo razočarana nad številom prijavljenih rešitev. Natečaj je bil odprt, in ne le za člane ZAPS, toda prišlo je le pet rešitev, pričakovala bi jih vsaj deset, dvanajst, tudi uveljavljenih slovenskih birojev.

»A smo bili nad zmagovalno rešitvijo navdušeni, tudi nad drugouvrščeno, ki pa je bila malo manj trajnostna. Trajnost je bila zelo pomembna postavka tega natečaja. Treba se je zavedati, da bo sejem trajal le pet dni, a hkrati je treba opremiti skoraj 2500 kvadratnih metrov velik prostor, kar pomeni, da je po manj kot tednu dni odveč ogromno opreme. Kot edina zares realna glede recikliranja se je kazala prvouvrščena rešitev,« je dejala. Bila je redka, ki je predlagala predstavitev tudi slovenskega oblikovanja, in to ne le ikoničnih kosov, ki so nastali pred desetletji, ampak tudi novejših, ki smo jih predstavljali skozi razstave Centra za kreativnost. Sicer pa je po mnenju sogovornice predstavitev na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki naj bi ga letos obiskalo okoli 300.000 ljudi, primerljiva s predstavitvijo na Expu, a vendarle je Frankfurt za prepoznavanje slovenske kulture, književnosti in identitete še pomembnejši.

Drugo nagrado je žirija prisodila paviljonu Ateljeja Ostan Pavlin. Računalniška prikaza arhiv ZAPS

Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, arhitekt Tomaž Krištof, dodaja, da število udeležencev na natečajih niha glede na število razpisanih natečajev, razmere na trgu in podobno in da se z oblikovanjem interierja in sejemskimi postavitvami običajno ukvarjajo drugi arhitekturni biroji kot tisti, ki se prijavljajo na natečaje za velike stavbe. »Zato pri takšnih nalogah običajno ne srečamo enakih arhitekturnih imen kot pri večini drugih natečajev. Pri nas je veliko manj znanih arhitektov, ki se ukvarjajo z manjšimi projekti in so na svojih področjih vrhunski,« je povzel. Po njegovih besedah je danes dela za arhitekturne biroje ogromno, tudi natečajev je veliko. »Trenutno potekata dva natečaja, v pripravi so trije, v ocenjevanju pa jih je kar pet, torej jih je aktualnih kar deset.«

Kaj pa o zmagovalni idejni zasnovi paviljona pravi naročnik JAK? »Paviljon je enkratna priložnost, ki jo vsaka država gostja izkoristi na svoj način, da poveča vidnost svojega programa, glavnih tem, načel in slogana. Paviljon je prostor, ki mora na obiskovalcu pustiti trajni vtis, hkrati pa omogočiti kakovostno izvajanje raznovrstnega programa na več odrih,« so povzeli.

Paviljon avtorjev Mie Crnič, Danaje Dvornik, Nike Koren, Zale Koleša in Andraža Gorupa, ki je na natečaju prejel eno od priznanj.

Avtorji zmagovalne rešitve so za paviljon in slovensko stojnico v drugi stavbi sejmišča predvideli stroške v višini 335.000 evrov, a kot so še dejali na JAK, se »bo finančni okvir delno spreminjal, saj so trenutne razmere zaradi svetovne gospodarske situacije zelo negotove, vendar pa so naši okvirji ter razpoložljiva sredstva jasni«. V natečajni nalogi je navedeno, da investicija za izvedbo obrtniško-inštalacijskih del ter notranje, grafično-vizualne in digitalne opreme za celovito realizacijo paviljona s foyerjem in stojnico ter stroškom za izdelavo projektne dokumentacije ne sme presegati skupne vrednosti 400.000 evrov.