Francoski predsednik Emmanuel Macron in novi nemški kancler Olaf Scholz sta po svojih petkovih pogovorih v Parizu, kjer sta se zavzela za večjo suverenost EU, obiskala vsak po eno od obeh članic, ki sta največji oviri pri tesnejšem evropskem združevanju. Socialdemokrat Scholz, ki je postal kancler v sredo, je bil v nedeljo na Poljskem, predsednik Francije, ki bo januarja od Slovenije prevzela šestmesečno vodenje EU, pa včeraj na Madžarskem. Obe vzhodni članici sta v zadnjih letih sprejeli več zakonov, ki so vzbudili oster odpor v Bruslju in sprožili postopke zaradi kršenja temeljnih vrednot EU.
Vendar sta oba obiska, Scholzev na Poljskem in Macronov na Madžarskem, potekala v prijateljskem vzdušju. Liberalni Macron in skrajno konservativni premier Viktor Orban sta pred novinarji pokazala, da lahko sodelujeta pri več zadevah. Macron, ki je Orbana že prej označil za »političnega nasprotnika, a tudi evropskega partnerja«, je v Budimpešti dejal: »Ostajajo znana politična nesoglasja, a imava tudi voljo, da skupaj delujeva za Evropo – in sva lojalna partnerja.« Sicer je Macron pred tem Orbana večkrat označil za voditelja »nacionalističnega in suverenističnega tabora« v EU. Zdaj sta se v Budimpešti strinjala o skupni evropski obrambi, varovanju evropske meje pred migranti in jedrski energiji, ki bi jo rada štela za zeleno. EU mora kmalu sprejeti odločitev o tem, ali bodo investicije v jedrske elektrarne dobile evropske subvencije za zeleno tranzicijo. Nemčija, denimo, temu nasprotuje.
Orbana, ostrega nasprotnika migrantov in beguncev, je razveselila zlasti Macronova izjava, ki je tudi sicer zbudila veliko pozornosti, namreč da »sedanje razmere na poljsko-beloruski meji kažejo, da bo treba na novo razmisliti o boljši zaščiti naših meja«. Macron se pripravlja na predsedovanje EU in je v Budimpešto prišel tudi na vrh Višegrajske skupine, ki je tudi potekal včeraj, tako da se je tam srečal tudi z voditelji Poljske, Češke in Slovaške. Pogovarjal pa se je tudi s kandidatom združene madžarske opozicije za premierja na aprilskih parlamentarnih volitvah Petrom Marki-Zayem. Obisk v Budimpešti pa je pomenljivo začel z obiskom groba znane madžarske filozofinje judovskega rodu Agnes Heller, ki je bila ostra kritičarka Orbana.
Scholz zavrnil vojno odškodnino
Tudi Scholz in poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je novega nemškega kanclerja prijazno sprejel v nedeljo, pripadata nasprotnim političnim taborom in imata drugačen pogled na EU. V zvezi z vprašanjem vladavine prava je Scholz dejal, da »bi bilo zelo dobro, če bi EU, evropska komisija in Poljska kmalu prišle do pragmatične rešitve«, a tudi poudaril, da se znotraj EU o pravni državi ni mogoče pogajati. Morawiecki pa je Scholza posvaril, da bo s plinovodom Severni tok 2 Nemčija še bolj energetsko odvisna od Rusije. Scholz pa je podprl Poljsko v sporu z Belorusijo in Minsk obtožil, da »zlorablja migrante« in vodi »hibridno vojno«.
Novi nemški kancler je v Varšavi tudi položil venec na grob neznanega junaka in obžaloval nemške zločine nad Poljaki med drugo svetovno vojno. Dodal je: »Zato smo toliko srečnejši, da lahko danes skupaj kot prijatelji oblikujemo prihodnost.« Sedanja poljska vlada je sicer že večkrat zahtevala od Nemčije vojno odškodnino, kar so v Berlinu vedno zavrnili tudi zato, ker naj bi se o tem v preteklosti že dogovorili. Scholz pa je dejal, da je Nemčija doslej tudi veliko prispevala v blagajno EU, od koder je šel večji del denarja za južne in vzhodne članice.
Poljska je sicer največji neto prejemnik evropskih sredstev, ki pa tako kot Madžarski grozi, da ne bo dobila več deset milijard evrov iz evropskega programa za gospodarsko okrevanje. V nedeljo, ravno ko je bil Scholz v Varšavi, je poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro, znan po svojih skrajnih stališčih, izjavil, da bo Poljska, če izgubi ta sredstva, onemogočala delovanje EU z vetom.
