bela krajina

Domobranci so dvakrat prisegli Adolfu Hitlerju, ki je naš narod obsodil na smrt

8.11.2021 | 14:35 | M. L.

Martin Premk, slavnostni govornik na včerajšnji spominski svečanosti

Črnomaljski župan Andrej Kavšek

Pri spomeniku Stanetu Rozmanu Stanetu na Lokvah je tudi venec, ki ga je položil predsednik državnega zbora Igor Zorčič. (vse foto: M. L.)

Lokve - S svečanostjo pri spomeniku na Lokvah (pri Črnomlju) so se včeraj spomnili 77. obletnice tragičnega dogodka, v katerem je umrl partizanski komandant in narodni heroj Franc Rozman Stane.

Kot je v pozdravnem nagovoru rekel črnomaljski župan Andrej Kavšek, je bil Franc Rozman Stane sposoben jasne in vizionarske komunikacije, ki je navdihovala in pritegnila sodelavce in soborce in jih izredno motivirala. »To je njegova karizma, ki je izvirala iz osebnega vrednostnega sistema in empatičnosti, skozi katero je znal razumeti in ustrezno upoštevati zelo različne ideje in ljudi ter jih enakopravno vključevati v tok zgodovine z jasnim ciljem,« je dejal Kavšek.

Kot je poudaril, si avtoritete človek ne more vzeti, ampak mu jo podarijo drugi ljudje. In tako je avtoriteto pridobil tudi Franc Rozman Stane. »Ne nazadnje karizmatičnost se začne v tem, da znaš svoje želje postaviti na drugo mesto in prisluhniti potrebam drugih in skupnim ciljem za uspeh in napredek skupnosti. In prav karizmatičnost je tista, kjer izvira moč, da si lahko drugim v pomoč in podporo, ko so v stiski. Tudi to je imel in znal biti Stane,« je rekel Andrej Kavšek.

Slavnostni govornik je bil Martin Premk, član predsedstva zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Kot je dejal, se je Franc Rozman Stane, ki izhaja iz Medvod iz revne družine, v želji po pravičnejšem svetu pridružil borbi proti fašizmu v španski državljanski vojni.

Potem se je vrnil v domovino, ko se je tu začela vojna. Bil je uspešen poveljnik različnih partizanskih enot in potem komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ki ga je vodil skozi najhujše preizkušnje do svoje tragične smrti 7. novembra 1944.

Njegova vloga med drugo svetovno vojno je bila taka, kot je verjetno nima noben slovenski vojaški poveljnik v zgodovini. Bil je poveljnik mednarodno priznane vojske zavezništva združenih narodov, partizanske vojske.

»Naj pravijo, da je več resnic o drugi svetovni vojni. Ne. Resnica je samo ena. Lahko da je več pogledov, tudi tistih izkrivljenih, ampak resnica je samo ena,« je rekel Premk glede današnjih razmer v Sloveniji. Poudaril je, da so bili samo partizani mednarodno priznana zavezniška vojska med drugo svetovno vojno, da so se samo partizani borili proti okupatorju in da je samo osvobodilna fronta ustanovila slovensko državo, ki se je potem leta 1991 tudi osamosvojila.

»Danes se o teh osnovnih dejstvih druge svetovne vojne molči oziroma se jih poskuša na vsak način spreobrniti v imenu tako imenovane sprave. Te sprave, ki ji ne verjame že nihče več, kajti zdaj je pa že res jasno, da ni namenjena pomiritvi in preseganju delitev iz druge svetovne vojne, ampak le še spreobračanju zgodovine in netenju sovraštva. In to delajo ravno tisti, ki imajo najbolj polna usta te sprave, kar se je nenazadnje videlo ta teden ob polaganju venca padlim domobrancem, ne pa tudi padlim partizanom. To ni nobeno preseganje delitev, to je samo netenje novega sovraštva in netenje novih delitev,« je dejal Premk.

Priostril je vprašanje, kdo so sploh bili domobranci, pripadniki slovenskega domobranstva, ki so jim položili venec? »Slovensko domobranstvo je septembra 1943 ustanovil general SS vojni zločinec Erwin Rösener. On je bil tudi ves čas vojne poveljnik slovenskega domobranstva in slovensko domobranstvo je delovalo v okviru zločinske organizacije SS skupaj z njihovimi SS policijskimi polki. Tiste zločinske organizacije SS, ki je bila na mednarodnem vojnem sodišču v Nürnbergu spoznana za zločinsko organizacijo skupaj z vsemi svojimi deli, vključno s SS policijo in raznimi kvizlinškimi formacijami. Domobranci so dvakrat prisegli Adolfu Hitlerju. … Tistemu Adolfu Hitlerju, ki je rekel, da je to deželo treba napraviti zopet nemško in ki je naš narod obsodil na smrt,« je med drugim rekel Martin Premk.

Slovesnosti se je udeležil med drugimi tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je položil venec s spomeniku. Kot je rekel v izjavi za medije, se je ob številnih prireditvah in ob svojih številnih obveznostih odločil za udeležbo na spominski svečanosti na Lokvah. Za prihod na Lokve se je odločil, ker je prepričan, da moramo »glede na dogajanje v zadnjih dveh tednih dati poseben pomen tistemu, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno, in tudi osebnostim, ki jih lahko štejemo upravičeno med najbolj zaslužne za to, da smo na koncu premagali sovražnika«. Ena teh osebnosti je po njegovem zagotovo tudi Franc Rozman Stane. »Sporočilo današnjega dneva, to, da si ne dovolimo, da bi zgodovino, ki je naši strani, pa tudi mi na njeni, kakor koli spreminjali,« je dejal.

Na prireditvi, ki sta jo pripravila črnomaljsko združenje za vrednote NOB in črnomaljska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, povezoval pa Jaka Birkelbach, so v kulturnem sporedu nastopili komorna zasedba orkestra Slovenske vojske, Osnovna šola komandanta Staneta Dragatuš in Osnovna šola Loka Črnomelj, pevska skupina Polanski odmev in Vanja Kranjec na trobenti. Na svečanosti, ki je potekala ob prisotnosti častne straže pripadnikov Slovenske vojske, spominske partizanske enote in praporščakov, je Igor Zorčič, kot omenjeno, položil venec k spomeniku, prav tako so vence položili predstavniki številnih organizacije in ustanov iz Bele krajine in nekaterih drugih krajev v Sloveniji.

‹ nazaj