Scholz, dozdajšnji nemški finančni minister, je na nedeljskih parlamentarnih volitvah dosegel to, kar se je še pred kratkim zdelo nemogoče – obrnil je padajoči trend podpore za socialdemokrate (še spomladi letos so imeli le 15-odstotno podporo), jih pripeljal do volilne zmage (prejeli so 25,7 odstotka) in si priboril možnost, da z najboljšega položaja skuša sestaviti novo vladno koalicijo. Jasno je povedal, da si v njej želi Zelene in Svobodne demokrate. Isti dve stranki bo skušal v svojo ekipo zvabiti tudi drugi kanclerski kandidat, kandidat konservativne unije CDU/CSU Armin Laschet. Oba sta napovedala, da si novo vlado želita oblikovati do božiča. Katere lastnosti bodo Scholzu v tem povolilnem "kupčkanju" prišle prav?

SPD je v predvolilni kampanji vse stavil prav na Scholza, saj je samo on gledal z velikih plakatov, izključno on se je pojavljal v televizijskih soočenjih in le on je nagovarjal ljudi na shodih. Kot piše Deutsche Welle, je bil načrt socialdemokratov jasen – Scholza prikazati kot "naravnega" naslednika dolgoletne kanclerke Angele Merkel, ki se bo po oblikovanju nove vlade po 16 letih poslovila s položaja. Mnogi strokovnjaki namreč poudarjajo, da je Scholz, čeprav pripada nasprotnemu političnemu polu, tako po vedenju kot razmišljanju, zelo podoben odhajajoči kanclerki – celo bolj kot Armin Lachet – in da prav on predstavlja kontinuiteto.

Sorodna novica SPD tesno pred unijo CDU/CSU. Scholz želi vlado sestaviti z Zelenimi in liberalci.

Scholz se je v zadnjih mesecih "reklamiral" kot zanesljiv, umirjen in odgovoren politik z bogatimi izkušnjami v vladi. Izkušenosti mu ne more očitati nihče – v kabinetu Merklove je bil od leta 2018 finančni minister, podkancler in desna roka premierke pri množici vprašanj. Ko je morala Angela Merkel zaradi tveganega stika v samoizolacijo, je bil Scholz tisti, ki je začasno vodil veliko koalicijo CDU/CSU in SPD, ki pa je ob koncu mandata tako izpeta in brezidejna, da se ji je čas zagotovo iztekel.

"Politična sloga Scholza in Angele Merkel sta si zelo podobna, čeprav sta v resnici tekmeca na političnem parketu. Scholz je miren, preudaren, strpen. Vprašanje pa je, kakšno ekipo bo zbral okoli sebe in na koga se bo najbolj zanašal, če postane kancler," je za CNN dejala politična komentatorka Corinna Hörst. Njena kolegica Sudha David-Wilp se strinja: "Prva beseda, ki mi pride na misel ob omembi Scholza, je sredinskost. Enako kot pri Merklovi. A vprašanje je tudi, koliko se bo moral odmakniti od te srednje poti, saj bo verjetno koalicijskim partnerjem obljubil kar veliko."

V stranki ga niso želeli za vodjo

A zanimivo je, da Olaf Scholz v svoji stranki nikoli ni bil zares priljubljen, čeprav je njen dolgoletni vidni član. Leta 2019 se je skupaj s Klaro Geywitz potegoval za dvočlansko predsedstvo stranke, a sta morala priznati premoč dvojcu Norbert Walter-Borjans in Saskia Esken, ki sta obljubila, da bosta stranko premaknila bolj v levo. Scholza so namreč člani stranke vedno dojemali kot bolj konservativno krilo, zato je bilo veliko presenečenje, da sta se Esken in Walter-Borjans avgusta lani odločila, da bosta prav njega nominirala za kanclerskega kandidata SPD-ja. Tako je Scholz, ki mu ni uspelo postati vodja stranke, postal njen kanclerski kandidat. Od takrat ves čas trdi, da je njegov odnos z vodstvom stranke harmoničen in usklajen. "Že dve leti tesno sodelujemo, zato je med nami zraslo zaupanje. Nisem bil presenečen, ko sta me predsedujoča predlagala za kanclerskega kandidata," je dejal Scholz.

Posredno vpleten v dve veliki finančni aferi

Kot piše DW, to kaže na način, kako razmišlja Scholz – ohraniti zbranost, ne paničariti, vztrajati, razmišljati o naslednjem koraku in ves čas zaupati sebi. V svoji dolgi politični karieri je dobil že kar nekaj hudih udarcev, a nobeden ni bil tako močan, da bi mu zapečatil politično kariero ali ga očrnil za dolgo časa. Povezovali so ga je tudi z nekaj aferami.

Ministrstvo za finance je moralo v času njegovega vodenja pojasnjevati vpletenost in odgovornost v dva finančna škandala. Prvi je bil povezan s propadom podjetjem Wirecard, ki so ga pri BBC-ju označili za največjo finančno goljufijo v sodobni zgodovini Nemčije. V poročilu, izdanem letos, so Scholza okrivili, da ministrstvo ni pravilno odigralo svoje vloge regulatorja. Drugi škandal je povezan z ravnanjem zveznega urada za preiskave finančnih transakcij FIU. Poleg tega je še kot župan Hamburga moral pojasnjevati vlogo pri davčnih utajah, ki so jih odkrili evropski preiskovalni novinarji in jih poimenovali CumEx-Files, saj je neznano kam v Nemčiji izginilo na milijone evrov. V isti, torej županski vlogi so ga kritizirali tudi zaradi slabega ukrepanja ob izgredih ob srečanju skupine G20, ki jo je Hamburg gostil leta 2017. V uličnem nasilju je bilo v spopadih s protestniki ranjenih več sto policistov, Scholz pa se je znašel pod plazom kritik, ker naj bi podcenil moč protestnikov, na katere se oblasti naj ne bi dovolj temeljito pripravile.

A nobeden izmed teh škandalov ni zares močno zatresel Scholzevega počasnega, neopaznega političnega vzpona na vrh. Politični strokovnjaki menijo, da so bile finančne afere preprosto preveč zapletene in kompleksne, da bi jih volivci razumeli in jih povezovali s Scholzem.

"Bazuka, ki jo potrebujemo, da naredimo nujne stvari"

Po drugi strani je postal med pandemijo covida-19 eden najvidnejših političnih obrazov v državi. Kot finančni minister je namreč "sedel" na ogromnem kupu denarja – kar 750 milijard evrov vrednem svežnju pomoči, ki ga je zvezna vlada namenila za pomoč podjetjem in zaposlenim v času, ko je bilo javno življenje praktično ustavljeno, ljudje pa so morali na delo čakati doma. Ena njegova izjava je bila takrat dovolj, da se je za nekaj časa znašel na naslovnicah medijev. "To je bazuka (ročno protioklepno orožje z izstrelki na raketni pogon; op. a.), ki jo potrebujemo, da naredimo nujne stvari. Vse svoje orožje moramo dati na mizo, da dokažemo, da lahko premagamo vse gospodarske težave, ki jih bo ta zdravstvena kriza povzročila," so bile njegove odmevne besede spomladi leta 2020, kmalu po tem, ko je epidemija zajela tudi Nemčijo.

In prav to – da se nikomur ni treba bati za svojo prihodnost – je bila Scholzeva mantra v zadnjem letu in pol. Do leta 2022 se bo Nemčija še dodatno zadolžila za 400 milijard evrov, a Scholz je v predvolilni kampanji ves čas trdil, da to ne predstavlja nikakršne težave in da se država ne bo začela poglabljati v dolgove. "Ne skrbite, po zadnji krizi leta 2008/09 smo stvari že spravili v red. V manj kot desetih letih nam bo uspelo izplavati tudi tokrat," je dejal.

Sorodna novica "Svet se spreminja hitro, nemška politika malce počasneje"

Zagovarja zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro

Podoben pristop: pragmatičen, a zazrt v prihodnost, je zavzel tudi pri reševanju podnebne krize. Strinja se, da imajo Zeleni na tem področju več izkušenj in idej, a opozarja, da jih ne morejo uresničiti brez pomoči socialdemokratov. V nasprotju z desnosredinskimi strankami zagovarja zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro - pri tem si deli poglede z Zelenimi.

Prav tako je obljubil, da bo zaostril pravila glede oddajanja stanovanj in pravic najemodajalcev ter hkrati poskrbel za več novogradenj. Obljubil je tudi stabilizacijo pokojninskega sistema in bistveno krepitev obnovljivih virov energije. Nasploh se je SPD v volilnem boju skušal volivcem predstaviti kot bolj zelen, socialno pravičen in v prihodnost usmerjen od unije CDU/CSU, s katero je bila do zdaj v koaliciji.

Temelji sodelovanja: EU, Nato in ZDA

Tudi na zunanjepolitičnem področju Scholz zagovarja umirjanje konjev in kontinuiteto. Dejal je, da si bo Nemčija z njim na kanclerskem položaju prizadevala za "močno, suvereno Evropo, ki govori z enim glasom". "Če tega ne bomo dosegli, nas nihče ne bo poslušal, naša vloga pa bo obrobna," je opozoril in dodal: "Ne pozabimo, svetovno prebivalstvo bo kmalu doseglo mejnik deset milijard, zato se bo pojavilo še več velesil, ne le Kitajska, ZDA in Rusija." Kot temelj sodelovanja vidi tesne povezave z ZDA in zaupanje v zvezo Nato. Pri tem vprašanju nikakor ne deli pogledov s stranko Levico, katere glavna politična obljuba je bila izstop Nemčije iz Nata. "Svet postaja vse nevarnejši, zato morajo demokratične države tesno sodelovati. To je zelo pomembno, tudi če se pri kakšni stvari ne strinjamo," je dejal po zmagi.

Kot finančni minister je imel v Evropski unji tesne odnose predvsem s Francijo. Kot piše BBC, sta bila prav Scholz in njegov francoski kolega Bruno Le Maire glavna arhitekta 750 milijard evrov vrednega programa za okrevanje po pandemiji, ki ga je osnoval Bruselj. Še več, Le Maire ni večkrat pohvalil le Olafa za "ohranjanje solidarnosti s Francijo", ampak ima v čislih tudi njegovega brata Jensa, zdravnika, ki je pomagal, da so šest kritično bolnih francoskih covidnih bolnikov s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v bolnišnico v Kielu v Nemčiji. Šlo je za drago misijo, ki jo je plačal Berlin. "Hvala, Olaf, za vse, kar si že storil do zdaj. Hvala pa tudi tvojemu bratu. Družina Scholz je res krasna," je v zahvali dejal Le Maire.

"V zadnjih štirih letih je bil pri vodenju Nemčije desna roka Angele Merkel. Seveda je bil ves čas druga violina, a v nemški vladi ima ogromen vpliv, prav tako tudi v Evropski uniji, čeprav širše množice ne poznajo njegovega imena ali tega, kako je videti," ocenjuje David-Wilp.

Pragmatizem in umirjenost sta očitno padla na plodna tla tudi pri nemških volivcih, ki, kot kaže, pri Scholzu ne pogrešajo več dinamike, veščin nastopanja, karizme, izražanja čustev. "Tudi v trenutkih veselja in zmagoslavja ostaja tog kot angleški butler," so zapisali pri DW-ju, kjer pa so kljub temu v predvolilni kampanji opazili drobne spremembe – da je postal nekoliko bolj odprt, dostopnejši do ljudi in da je spremenil nekaj gest in pokazal več obrazne mimike.

A Olaf Scholz vseeno ostaja predstavnik kontinuitete. Ali kot je dejala komentatorka Corinna Hörst: "Zagotovo bo po odhodu Angele Merkel prišlo do sprememb. A dvomim, da do temeljitih."