Ko smo v izteku skakalnice v Bischofshofnu glavnega trenerja Roberta Hrgoto vprašali, katero šolsko oceno od ena do pet bi dal slovenski reprezentanci za nastop na 70. novoletni turneji v smučarskih skokih, je diplomatsko odvrnil: »Ker mi to nikoli ni šlo najbolje od rok, ocene kot v osnovni šoli ne bi dal. Bilo je solidno, a smo sposobni več.« Na našo pripombo, ali bi bila ocena dobra trojka, je odvrnil: »Višja.«

»Na vsaki tekmi so bile trije fantje, Kos, Lanišek in Zajc, sposobni uvrstitev med najboljših deset, a je bilo na posameznih tekmah preveč napak, zato so se pojavljala nihanja iz tekme v tekmo. Posamezne napake so Kosu vzele stopničke, Lanišku in Zajcu pa uvrstitev med najboljšo deseterico v skupnem seštevku. Veliko lepše bi bilo videti tri Slovence med najboljših deset v skupnem seštevku. Vse bomo naredili, da napak ne ponovimo. Do konca sezone imamo še nekaj vrhuncev in smo na pravi poti,« je bil samozavesten Hrgota. Ni skrival zadovoljstva, da je Lovru Kosu prav v finalu zadnje tekme v Bischofshofnu s 144 metri, kar je le meter manj od rekorda, uspel najdaljši skok obeh tekmovalnih dni v areni Seppa Bradla.

Slovenska reprezentanca razdeljena na dva dela

Dvaindvajsetletni Kos je bil s sedmim mestom tudi najboljši Slovenec v skupnem seštevku turneje, v katerem je bil cilj en tekmovalec do šestega mesta, dva do desetega in trije do petnajstega. Po tem kriteriju je pričakovanja izpolnil le Kos, drugi najboljši je Anže Lanišek na 16. mestu.

»Skupno sedmo mesto Kosa je super dosežek. Doskoki so vzeli Lovru boj za zmagovalni oder v skupnem seštevku. Njegovo skakanje je bilo na ravni za uvrstitev med najboljših pet,« je o Kosu, ki je bil na posameznih tekmah turneje šesti, tretji, petindvajseti (padec) in deveti, poudaril Hrgota. In dodal: »Kos je že lani pokazal, da dobro deluje. O njem sva se veliko pogovarjala z njegovim trenerjem v reprezentanci B Igorjem Medvedom. Zelo mi je bilo všeč, kako je deloval pri njem. Poleti smo ga peljali na tekme poletne velike nagrade, kjer je napredoval, se kalil in gradil samozavest. Pred sezono je naredil ključen napredek, za katerega je potreboval le še potrditev z rezultati na tekmah. Zdaj resnično deluje zelo močno, suvereno in samozavestno. Naj le nadaljuje v tem ritmu.«

Hrgota pravi, da Slovenija trenutno ni le Kos, ampak verjame v moč ekipe. Prepričan je, da ima vsaj tri močne tekmovalce, ki so konkurenčni za elitno deseterico. »Rezultati tega pri Lanišku in Zajcu niso potrdili, a delala sta velike napake, sicer pa je njuno skakanje po tehnični plati na visoki ravni. Konkurenca je tako zgoščena, da odločajo malenkosti, s katerimi si med najboljšimi šestimi ali dvajseti. Tisti, ki je naredil najmanj napak, je bil v vrhu, nihče pa z veliko napako ni bil med najboljših deset. Kljub vrhunski formi in dobremu skakanju se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega, zato je treba biti vseskozi maksimalno zbran,« je opozoril 33-letni Hrgota, ki je na trenerski tribuni med najmlajšimi. Imel bi še četrtega močnega aduta, če Cene Prevc po padcu v Oberstdorfu in zaradi osebnih razlogov po polovici turneje ne bi odpotoval domov z obrazložitvijo na instagramu: »Odhajam zbrat misli. Trenutne razmere mi ne dovoljujejo skakati na max. Pridem nazaj, letat po luftu in v poden. Sezona je še dolga.«

Ostali del reprezentance je v večjih težavah. »Treba je gristi, se boriti, trdo delati in ne obupati. Če to počneš, premagaš težave. Ko se pri Petru Prevcu pokaže, da je naredil napredek, naredi korak nazaj. Počasi se izboljšuje v konstantnosti. Njegovo skakanje je takšno, da na njem lahko gradi in začne lov za najboljšo deseterico. Žiga Jelar se je s prvima točkama na drugi tekmi v Bischofshofnu znebil velikega bremena po vseh težavah, ko je bil skoraj dva meseca brez skakanja. Zdaj, ko je prvič med finalisti, lahko iz tega nadaljuje in v tem tednu še ni rekel zadnje. Žak Mogel je plačal davek neizkušenosti. Na treningih in v kvalifikacijah deluje zelo dobro, na tekmi pa mu manjka samozavesti, da bi naredil preboj. To so stvari, ki pridejo s tekmami in izkušnjami. Žak lahko s svojim načinom skakanja pride zelo visoko,« je o posameznikih razlagal Hrgota. Pri komunikaciji s tekmovalci uporablja različne načine. Včasih so dovolj že dve ali tri besede, včasih daljši pogovor. Veliko stavi na analizo v miru.

Slovenija meri na stopničke na jutrišnji ekipni tekmi

Razgovoril se je tudi o najboljšem skakalcu turneje Rjoju Kobajašiju: »Škoda, da Rjoju ni osvojil grand slama. Videli smo, kako majhna napaka tekmovalca stane že uvrstitev na oder za zmagovalce, kaj šele zmago, zato je posebnost zmagati na vseh štirih tekmah na turneji. Zasluženo je skupni zmagovalec, škoda, da se mi nismo vmešali v tekmo za oder za zmagovalce. Glede na trenutno formo le Kobajaši lahko ustavi samega sebe. Sezona bo dolga še tri mesece in marsikaj se lahko še zgodi. Letos ga je enkrat že ustavila okužba s koronavirusom. V skokih ni nikoli nič zagotovljenega vnaprej, a trenutno skače dobro in je suveren.«

Skakalci po zadnji tekmi turneje niso odpotovali domov, ampak so ostali v Bischofshofnu, kjer bosta konec tedna še dve tekmi za svetovni pokal. Danes bo preizkušnja posameznikov in jutri ekipna tekma, oba dneva bo začetek ob 16. uri. Slovenska reprezentanca je imela včeraj prost dan, da so se fantje spočili in malo prevetrili glave. Vsak je lahko počel, kar koli je hotel. Ker so bili skupaj deset dni, je bilo dobrodošlo, da se nekaj ur niso videli. »Na ekipni tekmi lahko lovimo oder za zmagovalce. Če bodo fantje pokazali najboljše skoke, so odru lahko blizu tudi na tekmi posameznikov. Naša najboljša trojica lahko stopnjuje skoke, a se ji lahko zelo hitro priključi tudi preostala trojica. Skakalnica v Bischofshofnu je specifična. Pomembna je pravočasnost odskoka. Če narediš napako pri odrivu, jo lahko zelo hitro odpraviš v naslednjem skoku. To so napake, ki niso problematične,« je končal Hrgota.