Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je pojasnila, da so ministri sprejeli dva sklepa, ki se nanašata na prekrške in na tožbe za stroške policije na neprijavljenih shodih. Gre za odloke, ki jih je tudi ustavno sodišče prepoznalo kot neustavne. Vlada je po njenih besedah sklenila, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov za boj proti covidu-19. To analizo bo pripravilo ministrstvo za pravosodje skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in službo vlade za zakonodajo. Prav tako bo taka analiza zajela tudi vse pravne podlage in odloke, na osnovi katerih so bili v času epidemije proti posameznikom uvedeni prekrškovni postopki ali izdane globe.

Po tem se bodo odločili o nadaljnjih korakih. "Ključno merilo bo načelo ustavnosti in sorazmernosti. Ne gre za potezo velikega čopiča, nasilnežev ne bomo enačili z miroljubnimi protestniki. K razreševanju je treba pristopiti postopno in na način, ki ne bo povzročal novih pravnih dilem ali celo krivic. Pomembno je spoštovati načelo enakosti med državljani," je poudarila.

"Šlo je za ustrahovanje"

Drugi sklep se nanaša na prenehanje veljavnosti sklepov vlade glede tožb zaradi stroškov policije na neprijavljenih shodih. Vlada je preklicala sklepe prejšnje vlade iz decembra 2021. Delovna skupina državnega odvetništva je namreč ministrstvu za notranje zadeve svetovala, da se nove tožbe ne vlagajo, že vložene pa umaknejo. "Šlo je za ustrahovanje," je bila jasna ministrica. Ministrstvo za notranje zadeve je tako že umaknilo soglasje za tožbe, državno odvetništvo pa je tudi že vložilo umik tožb.

Sorodna novica Furs naj bi začasno kot v. d. vodil Peter Grum

Na čelu Fursa kot v. d. Peter Grum

Obenem so imeli ministri po tistem, ko je ob potrditvi vlade Roberta Goloba odstopil dozdajšnji prvi mož Finančne uprave RS (Furs) Ivan Simič, na mizi predlog za njegovo uradno razrešitev in imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja finančne uprave. Imenovali so Petra Gruma, ki je bil v preteklosti med drugim namestnik generalne direktorice Fursa Jane Ahčin in generalnega direktorja Petra Jenka, ki ga je prejšnja vlada razrešila brez obrazložitve. Bedel je med drugim tudi nad uvedbo davčnih blagajn, septembra lani pa je bil za petletni mandat imenovan za generalnega direktorja direktorata za informatiko na ministrstvu za javno upravo.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da je zelo zadovoljen, ker je Grum sprejel to funkcijo, saj se je sam v prvem tednu od prihoda na ministrstvo največ ukvarjal prav z iskanjem najprimernejšega človeka za Simičevega naslednika. Verjame, da bo Furs pod novim vodstvom delal strokovno, kompetentno in nepolitično.

Peter Grum pa je napovedal, da se bo najprej spoprijel z oblikovanjem strokovnih struktur finančne uprave: "Narejen je bil grob rez v strokovne strukture finančne uprave in poskušal bom narediti vse, da postavimo te strukture v takšen red, da bo Furs lahko strokovno, učinkovito in nepolitično deloval."

Vlada podpira delo fiskalnega sveta

Da vlada podpira delo fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega organa, ki bedi nad javnofinančno politiko države, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Kot so navedli, je tudi premier Robert Golob že na nedavnem srečanju z vodstvom fiskalnega sveta izrazil interes za prihodnje tvorno sodelovanje in konstruktiven dialog o pomembnih vprašanjih javnofinančne stabilnosti.

Zaradi zaostrenih okoliščin bodo partnerji koalicijski dogovor po potrebi dopolnjevali vsakega pol leta. "Tveganj, ki jih izpostavlja fiskalni svet, se vlada zaveda in jih bo upoštevala pri snovanju konkretnih ukrepov," so zagotovili.

Na realno zmožnost realizacije ciljev bodo v prihajajočem obdobju pomembno vplivali številni dejavniki, kot so epidemija covida-19, vojna v Ukrajini in inflacija. Vlada bo tako v naslednjih mesecih svoje napore vlagala v nujne kratkoročne ukrepe kot tudi v začetek reševanja dolgoročnejših sistemskih izzivov.

Med nujne kratkoročne ukrepe sodijo predvsem ukrepi v zdravstvu, kjer je v pripravi interventni zakon in izhodna strategija iz pandemije covida-19 ter obvladovanje energetske ter prehranske draginje.

"Vlada si bo prizadevala, da bodo konkretni ukrepi oziroma koraki vzdržni in usklajeni s fiskalnimi zmožnostmi države, ter se tudi zaveda, je treba poiskati dodatne prilive za potrebe, ki so bile izpostavljene kot prioritetne," so navedli.

Proti povečevanju davkov

Vlada se želi izogniti povečanju davčnih obremenitev, zato bo iskala priložnosti, ki jih ponujajo investicijska vlaganja v zeleno in digitalno preobrazbo. Da bo vzdržnost ukrepov večja, je pomembno pravilno investiranje v produktivne naložbe, ki bodo med drugim povečevale tudi prilive v državni proračun.

Boštjančič, kot je poudaril že nekajkrat, sicer izrazito nasprotuje parcialnim ukrepom, predvsem na področju davkov. Glavna kritika dohodninske reforme prejšnje vlade je po njegovem mnenju v tem, da je samo deloma obravnavala zelo široko problematiko. "Nimamo namreč nobenih ukrepov, kjer pa bi lahko tudi malo zategnili. Stvari morajo biti uravnotežene," je poudaril.

Cilj seznamov so rešitve za profesionalizacijo državne uprave

V teh dneh je veliko prahu dvignila odločitev vlade, da morajo ministrstva pripraviti pregled vseh zaposlitev od 1. januarja 2020. To so ministrstva tudi storila, zdaj pa bo po besedah v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Dragana Barbutovskega ministrstvo za javno upravo v 60 dneh pripravilo končno poročilo o seznamih, o tem se bo seznanila vlada in nato tudi javnost. "Nikakor ni namera vlade odpuščanje, pavšalno spreminjanje kadrovskih potez ali izpostavljanje katerega koli javnega uslužbenca, temveč, ali so se pri imenovanjih ali napredovanjih pojavile neustrezne ali celo nezakonite prakse dela," je pojasnil in dodal, da če bo ugotovljeno, da obstaja vzorec spornih praks, bo to popravljeno s strokovno utemeljenimi sistemskimi rešitvami. "Cilj teh rešitev je profesionalizacija državne uprave," je še povedal.