Zagovorniki pravice do splava se pogosto odpravijo na ameriške ulice. Foto: Reuters
Zagovorniki pravice do splava se pogosto odpravijo na ameriške ulice. Foto: Reuters

Oklahoma je ta postala država z najbolj omejevalno politiko glede splava v razvitem svetu. Po Ameriki se vrstijo številni in množični protesti proti odpravi pravice do splava, in sicer že vse od začetka maja, ko je v javnost pricurljal osnutek mnenja petih konservativnih članov ameriškega vrhovnega sodišča in je konservativni ustavni sodnik Samuel Alito zapisal, da je treba odločitev v primeru Roe proti Wadu revidirati. A poznavalke in poznavalci tamkajšnjih razmer opozarjajo, da protesti ne bodo zalegli in da obeti za pravice žensk niso dobri.

Kot pojasnjuje dopisnik RTV iz Washingtona Andrej Stopar, je položaj glede pravice do splava precej jasen. Pravi, da bo ameriško ustavno sodišče razsodbo v primeru Roe proti Wadu najverjetneje razveljavilo. Odsotnost ustavne kategorije, ustavnega zakona, pa bo pomenila, da bodo zvezne države lahko same odločale o pravici do splava. "Za to, da bi lahko same odločale o tem, ali je splav zakonit in s kakšnimi pogoji, so si zvezne države pravzaprav ves čas prizadevale. Prakse so že zdaj zelo različne." Omeniti velja državo Teksas, ki je septembra lani prepovedala splav po 6. tednu nosečnosti. Posebnost te države pa je, kot pravi Andrej Stopar, v tem, da ne kriminalizira samega splava, temveč ljudi, ki ženskam pomagajo pri njem. "Kriminalizira lahko nekoga, ki nosečnico pripelje v bolnišnico, jo spremlja ali kakor koli drugače pomaga. Tako dejanje lahko prijavi vsak državljan. To pomeni, da teksaški zakon spodbuja vohunjenje, povzroča razrast obrekovanja in zalezovanja, ljudje pa so za to še plačani. Najhujše pri tem je namreč, da država ovaduhu plača 10 tisoč dolarjev za to, da je opazil in prijavil kaznivo dejanje."

Pravica do splava je v Združenih državah Amerike sicer obstajala že v 17. stoletju, konec 19., ko so nadzor nad reproduktivnim zdravjem žensk prevzeli moški, porodničarji, pa so to pravico ženskam odvzeli. Skoraj sto let so o ženskih telesih v ZDA odločali samo privilegirani, beli moški. Leta 1965 so poročene ženske dobile pravico do kontracepcije. Vse preostale so na to pravico čakale še 7 let. Leta 1973 je Američankam na podlagi že omenjene razsodbe Roe proti Wadu pravico do abortusa zagotovilo ameriško vrhovno sodišče. Konservativna večina istega sodišča pa je zdaj tik pred tem, da to pravico po pol stoletja odvzame.

Kot še poudarja Andrej Stopar, bodo države, ki bodo najverjetneje prepovedale splav, države juga in srednjega zahoda. "V grobem lahko rečemo, da imamo v ZDA take razmere: severovzhod je v političnem pogledu moder, demokratičen in je za pravico do splava, zahodna obala je enako modra in demokratična, v sredi sta dve izjemi, Illinois in pogosto tudi Minnesota, vse preostalo pa je v različnih odtenkih rdeče," dodaja Andrej Stopar. Tudi profesorica pravosodja pri državni univerzi San Jose v Kaliforniji Grace E. Howard, strokovnjakinja za vprašanja kriminalizacije nosečnosti in regulacij splava v ZDA, je pred dnevi za STA povedala, da bodo, če bo razveljavljena razsodba v primeru Roe proti Wadu, države lahko regulirale splav, kakor bodo želele, in da bo postal v 26 zveznih državah nezakonit, v številnih drugih pa bo močno omejen. Številni opozarjajo na katastrofalne zdravstveno-socialne posledice, ki jih bo prepoved splava povzročila v ZDA.

Amy Littlefield, novinarka portala The Nation, ki raziskuje in poroča o dogajanju v zvezi s pravico do splava v Združenih državah Amerike, opozarja, da bodo ženske, potem ko bo zakon Roe proti Wadu razveljavljen, zaradi nedostopnosti varnega splava spet množično umirale. "Mislim, da nihče ni pripravljen na to, kaj se bo zgodilo v državi, v kateri je umrljivost mater že zdaj najvišja in je trikrat več posilstev kot drugje v razvitem svetu ‒ v državi, ki zdaj izvaja množične prepovedi pravice do abortusa. Mislim, da nihče ni pripravljen na veliko zdravstveno krizo, ki bo temu sledila." Ob tem je treba dodati, da je bil v 60. letih prejšnjega stoletja ilegalni splav najpogostejši vzrok smrti pri temnopoltih ženskah.

Prerod krščanskega nacionalizma

Direktorica spolnih študij in profesorica sociologije na državni univerzi Misisipija Kimberly Kelly meni, da splavu na splošno nasprotujejo politično konservativni kristjani, ki hkrati podpirajo tudi pravico do orožja in nasprotujejo pravicam skupnosti LGBTIQ+. Tudi dopisnik iz ZDA Andrej Stopar opozarja, da pri vprašanju pravice do splava v ZDA ne smemo pozabiti na to, da je ameriška družba, razen severovzhodnega in zahodnega dela, izjemno konservativna družba, v kateri je odnos do splava posledica religioznega prepričanja. Še vedno je močno navzoč patriarhalno arhaičen vzorec, po katerem naj bi bila ameriška družba urejena. Opaziti pa je tudi širši fenomen, ki ne zadeva le odnosa do splava in ga v ZDA imenujejo prerod oziroma dvig krščanskega nacionalizma. Pri tem ne gre za Katoliško ali Protestantsko cerkev, ki si pogosto nasprotujeta, še dodaja Andrej Stopar, temveč za krščanstvo proti drugim. "Tukaj govorimo predvsem o belih kristjanih proti drugim in o rasističnem pogledu na družbo, ki je v Ameriki prav tako zelo razširjen."

Je Deklina zgodba prihodnost, ki nas čaka?

Simptomatično je tudi, da so se številna okolja v ZDA prepoznala v viziji družbe, ki jo je predvidela in zapisala pisateljica Margaret Atwood v svoji znameniti knjigi z naslovom Deklina zgodba, ki pa je, kot poudarja Andrej Stopar, v ZDA marsikje prepovedana, v ameriških šolskih in javnih knjižnicah je ni na voljo. Številni opazovalci dogajanja v ZDA še opozarjajo, da se težave, ki jih bo prinesla razveljavitev primera Roe proti Wadu, ne bodo končale pri pravici žensk do splava. Ena prvič tarč bo institut istospolne poroke, opozarja Andrej Stopar. "Eden izmed postulatov krščanskega nacionalizma je namreč tradicionalna jedrna družina in poleg splava je istospolna poroka nekaj, kar te ljudi izrazito moti."

"Splav je največja grožnja miru"

Spomnimo tudi na Poljsko, ki ima enega najbolj restriktivnih zakonov glede splava. Splav je prepovedan od oktobra lani, nedavno pa so omejili dostop do njega tudi ob hudih okvarah zarodka. Splav je dovoljen le, če je ogroženo življenje matere ali če je nosečnost posledica posilstva. Pri tem ne gre pozabiti tragične smrti matere dveh otrok, Izabele, ki ji zdravniki kljub smrtni nevarnosti niso želeli opraviti splava, kot tudi ne tega, da sta bila na Poljskem v zadnjih dveh letih opravljena le dva splava zaradi dokazanih posilstev žensk. "Splav je največja grožnja miru" pa piše na letakih, ki jih te dni pripadniki skrajne katoliške organizacije Ordo Iuris na mejah s Poljsko delijo že tako travmatiziranim Ukrajinkam, med katerimi so številne žrtve vojnih posilstev.

"Splav je največja grožnja miru" piše na letakih, ki jih pripadniki skrajne katoliške organizacije Ordo Iuris na mejah s Poljsko delijo že tako travmatiziranim Ukrajinkam, med katerimi so številne žrtve vojnih posilstev. Pritisk pa izvajajo tudi v poljskih bolnišnicah, v katerih nadzorujejo zdravstveno dokumentacijo žensk, ki želijo opraviti abortus.

Polona Fijavž

Kot opozarja dopisnica RTV-ja iz Berlina, Polona Fijavž, je Ordo Iuris zelo vplivna katoliška organizacija s svetovalno vlogo pri poljski vladi, katere člani so v zadnjem času zelo aktivni v poljskih bolnišnicah, v katerih zahtevajo pojasnila o tem, koliko prekinitev nosečnosti je posamezna bolnišnica opravila in kakšni so bili razlogi. Zahtevajo tudi vso pomembno zdravstveno dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, da je res šlo za splav zaradi posilstva. Hkrati opozarjajo na to, da naj bi se Ukrajinke pretvarjale, da so bile posiljene in da se je zato treba izogniti opravljanju splavov iz lažnih razlogov. "Grozijo s kazenskim pregonom zdravnikov, ki izvajajo postopek prekinitve nosečnosti, in zahtevajo od njih izjave ter priče, ki zagotavljajo, da je šlo pri prekinjeni nosečnosti vse tako, kot predvideva zakon," še dodaja Polona Fijavž. Vodja Centra za biomedicino organizacije Ordo Iuris je, tako Polona Fijavž, v enem izmed poljskih medijev dejala, da čeprav so bile nekatere ženske posiljene, obstaja veliko takih, ki želijo to le izkoristiti. Vse našteto so oblike pritiskov, ki jih Poljakinje doživljajo, vse odkar so sprejeli restriktivno politiko glede pravice do splava. "Pred bolnišnicami se zbirajo člani tako imenovanih organizacij za življenje, v katerih poskušajo pridobiti dokumentacijo o opravljenih splavih, da bi jih lahko predali na tožilstva in sodišča, tam pa bi preverjali pravne podlage za opravljene splave itn."

Položaj na Poljskem pa je zdaj še toliko slabši zaradi stisk, ki jih v zvezi z nezaželeno nosečnostjo doživljajo ženske, ki so na Poljsko prebežale iz Ukrajine. Kot vemo, so bile številne žrtve vojnih posilstev, zdaj pa so se znašle v položaju, ko morajo posilstvo najprej prijaviti policiji ter državnemu tožilstvu in dokazati, da so bile res posiljene, preden dobijo pravico do medicinske prekinitve nosečnosti. Ob tem moramo vedeti, poudarja Polona Fijavž, da so postopki dokazovanja posilstva tako zapleteni, da je bilo v desetih letih na Poljskem le pet takih primerov.

Preprečiti, zaostriti, prepovedati

Tudi ponekod drugje po Evropi smo lahko priče slabšanju položaja žensk in konservativnim pobudam, da bi jim omejili pravico do splava in jim odvzeli nadzor nad svojimi telesi. Ob tem spomnimo na tragične zgodbe iz sosednje Hrvaške, v kateri ginekologi množično uveljavljajo ugovor vesti, ženske pa so prisiljene medicinsko pomoč pri splavu iskati v tujini. Podobno se dogaja tudi v Italiji. Po poročanju britanskega časopisa The Guardian je dostop do varnega splava močno otežen tudi Italijankam, saj kar sedem izmed desetih ginekologov v Italiji uveljavlja ugovor vesti. Nič kaj bolje se ne godi ženskam na Madžarskem. Čeprav je splav zakonit, je dostop do njega na Madžarskem pod desno populistično oblastjo Viktorja Orbana vedno težji. Kot je povedal predstavnik Foruma Evropskega parlamenta za reproduktivne pravice Neil Datta, je strategija, ki je vsem naštetim državam, z ZDA vred, skupna in jo ubirajo različne konservativne organizacije proti splavu po vsem svetu, taka: sprva onemogočati ženskam dostop do splava, nato pa zaostriti zakonodajo in nazadnje splav prepovedati.

O pravici do splava je tekla beseda tudi v novi epizodi podkasta o pravicah žensk Na pravi strani.

Pravica do splava v ZDA in EU