Ko je Halvor Egner Granerud včeraj opravil s kvalifikacijskim skokom, je še zelo dolgo ostal v skakalnem dresu. Sprva je kot pravi profesionalec odgovarjal na novinarska vprašanja v mešani coni, nato pa si je vzel čas za številne otroke. V nasprotju z mnogimi drugimi skakalci se je Norvežan vsakemu za spomin podpisal lastnoročno in pri sebi ni imel vnaprej pripravljenih kartic. Čeprav je bil vidno utrujen, niti za sekundo ni okleval, ko smo ga pocukali za rokav. Zunaj medijske cone smo se z njim sprehodili do prostorov za preoblačenje. Sprva je bila navzoča še norveška predstavnica za medije, ki nad našo idejo ni bila navdušena, a jo je Granerud vljudno odslovil. Mirno je odgovarjal na vprašanja, vmes pa se še nekajkrat ustavil, ko so mu pot prekrižali otroci, ki so še želeli njegov podpis. Sicer kratka pot se je raztegnila v daljši pogovor.
Izmikali so se mu samo rekordi
Halvor Egner Granerud bo v nedeljo pri svojih 26 letih še drugič v karieri visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus. Čeprav prihaja iz Norveške, države z izjemno skakalno zgodovino, je šele prvi Viking, ki se lahko pohvali s tem dosežkom. »Ponoviti skupno zmago je veliko večji dosežek kot zmagati enkrat. Na vse sem zelo ponosen. Še posebno pa na to, da bom svoje ime zapisal tudi v zgodovino norveških smučarskih skokov,« Granerudu veliko pomeni, da premika meje v svoji domovini.
Finec Janne Ahonen je leta 2005 zadnji dvakrat zaporedoma osvojil skupni seštevek in tudi Norvežan se je na vrh vrnil po letu dni premora. »Lani jeseni sem bil lažje poškodovan in nisem imel idealnega prehoda v zimo. Letos je vse potekalo po načrtu. Res je, da sem zamenjal smuči in naredil nekaj prilagoditev pri opremi, a razlog za uspešno sezono je predvsem tehnika skakanja. Ta je od novoletne turneje naprej resnično na visoki ravni,« razloge za vrnitev na vrh opiše Granerud, ki si želi, da bi že prihodnje leto prekinil urok neubranitve zmage v skupnem seštevku.
Vrstnik Anžeta Laniška je letos uprizoril eno najbolj dominantnih sezon v svetovnem pokalu. Do finala v Planici je nabral 18 uvrstitev na zmagovalni oder, kar dvanajstkrat je v svojo čast poslušal norveško himno. Ob izjemnih številkah sta se mu izmuznila dva rekorda, s katerima se je spogledoval. V Lake Placidu mu je »spodrsnilo« pri naskakovanju trinajste zaporedne uvrstitve na zmagovalni oder, zmanjkalo pa mu bo tudi tekem, da bi premagal Petra Prevca s 15 zmagami v eni sezoni. »Zavedal sem se obeh rekordov, ki sem ju lovil. Žal se ni izšlo, a zato ne bo konca sveta. Še posebno mi je žal trinajste zaporedne uvrstitve na zmagovalni oder. Vseeno sem zelo ponosen, da lahko najboljše sezone v zgodovini skokov primerjam s svojo.«
Slovenci so prijazni in zabavni
Z letalnico bratov Gorišek priljubljeni Norvežan še nima poravnanih računov. Čeprav je v karieri zbral že 41 uvrstitev na zmagovalni oder, mu to še nikoli ni uspelo na planiški velikanki. »Upam, da mi bo to uspelo ta vikend. Le tukaj, na letalnici v Oberstdorfu in na slovitem Holmenkollnu mi v svetovnem pokalu še ni uspelo skočiti na stopničke,« se Granerud zaveda vseh svojih uspehov in neuspehov v karieri. Po rezultatih v včerajšnjih kvalifikacijah mu bodo dosežek želeli preprečiti predvsem slovenski orli, s katerimi pa se najboljši skakalec zime odlično razume. »Vsi so zelo prijazni in zabavni. Še posebno Anže Lanišek in Žiga Jelar sta izjemna fanta in se odlično razumemo.«
Ker je v Slovenijo prišel že v ponedeljek, je prosto torkovo popoldne izkoristil za panoramski polet z letalom nad Slovenijo. Želel si je iz zraka ogledati planiško velikanko, da bi mu to pomagalo pri poletih. Vseeno pa vztraja, da se je veliko bolj zabavno po njej voziti s smučmi. »Letenje s smučmi je bolj ekstremno, polet z letalom pa je bil odlična izkušnja. Občudoval sem lepote Slovenije. Gre za izjemno lepo deželo in občutek letenja tik nad gorskimi vrhovi je bil izjemen,« Granerud z izbranimi besedami govori o deželi na sončni strani Alp, kjer se odlično počuti.
