In to se je tudi zgodilo. Nova vlada je združila oba muzeja in ustanovila nov zavod pod imenom Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, botri osamosvojiteljskega muzeja pa ji očitajo, da je ukinila »njihov« muzej. Ker gibanje za osamosvojitev slovenske države ni potekalo v antiki ali srednjem veku, ampak v novejšem oziroma sodobnem času, je samoumevno, da so dejstva in dokazi o osamosvojitvi imanentni (neločljivi) del novega zavoda, ki je nastal z združitvijo prejšnjih dveh. Upati je, da zdajšnji reformatorji muzejev ne bodo na to pozabili in bodo ustrezno ovrednotili tudi gradivo, ki pripada osamosvojitvi.
Glede vsebine novega muzeja torej ni (ne bi smelo biti) težav, ni pa se mogoče strinjati z imenom novega zavoda. Očitno krstni botri novega naziva niso imeli srečne roke pri izbiranju besed. Pozornega bralca neprijetno preseneti besedna zveza 'novejša in sodobna'. Dobro, da je pri roki Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). V SSKJ je beseda sodoben pojasnjena na naslednje tri načine: »nanašajoč se na novejši čas«, »tak, ki ima, vsebuje novejše … pridobitve« in »tak, ki upošteva novejše umetnostne tokove«. Očitno pridevnika novejši in sodoben pomenita isto.
Gre torej za istorečje ali tavtologijo oziroma za opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena. V žargonu temu rečemo tudi nakladanje. Na tržnici ali za točilno mizo je to še mogoče spregledati, ne pa v strokovnem govoru ministra ali ministrice z akademsko izobrazbo in doktoratom.
Silvo Kristan, Podkoren