Prenova plačnega sistema: najbolje plačani bi dobili 8465 evrov bruto

Danes so se sicer vsem javnim uslužbencem, z izjemo medicinskih sester, dvignile plače za en plačni razred oziroma štiri odstotke. Gre za prvi korak k odpravi nesorazmerij, ki so nastala zaradi parcialnih dvigov v preteklosti, in dogovor, ki so ga Golobova vlada ter sindikati javnega sektorja izpogajali oktobra lani. Oktobrski sporazum je zaposlenim v javnem sektorju prinesel dvig plač za 4,5 odstotka, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda tudi poračun regresa za letni dopust.

S tokratnim povišanjem, ki ga bodo zaposleni prvič občutili ob izplačilu aprilskih plač v maju, pa se začenja prenova plačnega sistema. Ta je sestavljena iz odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ki so jih povzročili posamezni parcialni posegi v preteklosti, ter iz oblikovanja novega zakona, ki bo ustrezneje naslovil specifike dejavnosti, vzpostavil primerjave med primerljivimi poklicnimi skupinami ter enako plačilo na primerljivem delovnem mestu, so pojasnili na ministrstvu. Finančni učinek oktobrskega dogovora vladna stran ocenjuje na 611 milijonov evrov.

V ponedeljek predstavitev plačne reforme 

V ponedeljek bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik sindikatom predstavila vladna izhodišča plačne reforme državnih uslužbencev. Kot smo poročali, smo že pridobili dokument z vladnimi pogajalskimi izhodišči.

Vladna zamisel o plačnih stebrih je zdaj črno na belem.  

V plačnih stebrih bi se ohranila razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede. Zaradi ustreznejše izvedbe načela primerljivosti in zaradi upoštevanja specifičnosti bi se v prenovljenem sistemu funkcionarji in javni uslužbenci, vključno z direktorji, ravnatelji in tajniki, torej plačna skupina B, dodatno razvrstili v plačne stebre.

V prvem plačnem stebru bi bili funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostih, ki sodijo v plačno skupino A. V drugem javni uslužbenci v državnih organih, občinah, v javnih agencijah, skladih in zavodih s področja obvezne socialne varnosti ter pooblaščene uradne osebe (policisti, vojaki, uradniki finančne uprave, pravosodni policisti, pristaniški nadzorniki, občinski redarji, gasilci).

V plačni steber zdravstva in socialnega varstva bi se glede na izhodišča uvrščali javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, ki sodijo v plačne skupine B, E, F in J, v steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi pa bi se uvrščali uslužbenci, ki sodijo v plačne skupine B, D, G, H in J. V zadnji, peti steber, bi bili po predlogu uvrščeni javni uslužbenci v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, to sta plačni skupini I in J, z izjemo gasilcev, ki so v stebru z drugimi pooblaščenimi osebami.

Nova plačna lestvica 

Druga ključna stvar nove reforme je nova plačna lestvica. S prvim osnovnim razredom v višini trenutne minimalne plače. Potem pa od tu naprej 67 plačnih razredov do najvišjega zneska skoraj 8500 evrov bruto. To pomeni razmerje 1:7 med najvišjim in najnižjim prihodkom. Trenutno je to razmerje manjše. Če sedanje plačne razrede pretvorimo v nove, vidimo, da bi najslabše plačani občutno pridobili. Nekaj pa tudi uslužbenci okoli srednjega 40. razreda. Plače najvišjih funkcionarjev pa se bodo na novo plačno lestvico predvidoma prevedle šele z naslednjim mandatom državnega zbora.

Podrobneje si lahko o  tem, kakšne plače predlaga vlada, preberete na spodnji povezavi: 

Hitrejše napredovanje na začetku kariere in novi dodatki

Izhodišča pri prenovi sistema napredovanja predvidevajo zmanjšanje pomena senioritete v veljavnem sistemu. Ob tem bi omogočili hitrejše napredovanje v začetku kariere, ukinili bi napredovanje na podlagi ocen. Ohranili bi dosedanje število možnih napredovanj, torej pet plačnih razredov v nazivu in 10 plačnih razredov brez naziva. Kriterije za napredovanje bi vzpostavili znotraj posameznega stebra, ob tem pa bi vzporedno prenovili sistem kariernega napredovanja.

Poleg sedanjih dodatkov vladna izhodišča predvidevajo še tri nove, in sicer dodatek za deficitarnost, za razvoj kadrov in za izjemne dosežke na nacionalni ravni. Prenovili bi sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, pa tudi določili merila in kriterije, ki so neposredno povezani z rezultati in učinkovitostjo dela. Merila in kriterije bi določili po plačnih stebrih.

Po predlogu vlade bi združili redno delovno uspešnost in povečan obseg dela, posebej bi uredili plačilo povečanega obsega dela zaradi povečane učne ali pedagoške obveznosti v izobraževanju. Masa plač za delovno uspešnost bi znašala pet odstotkov mase osnovnih plač, pri tem pa bi se po posameznih plačnih stebrih masa lahko povečala, če financer za to zagotovi dodatna sredstva. Vlada tudi predlaga, da se delovna uspešnost ne izplačuje do začetka uporabe novih pravil glede nagrajevanja delovne uspešnosti.

Določene vsebine bi bile urejene po plačnih stebrih

Izhodišča naštevajo tudi vsebine, ki bi se urejale ločeno po plačnih stebrih. To so uvrstitve v plačne razrede, pri čemer bi ustrezna razmerja vzpostavili znotraj plačnega stebra. Prav tako bi znotraj stebrov urejali posebnosti glede določitve plačnega razreda ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv ter posebnosti glede uvrstitve v višji plačni razred, kot je določen v okviru razpona glede na tarifni razred zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc.

Ločeno po stebrih bi urejali tudi možnost uvrstitve v plačni razred s spregledom izobrazbe kot pogoja za zasedbo delovnega mesta, pogoje in kriterije za napredovanje ter pogoje, merila in obseg sredstev za delovno uspešnost. "Uvedba stebrov ne bi pomenila posega v sistem kolektivnih pogodb, znotraj stebra bi tako lahko vsebine urejali v okviru obstoječih kolektivnih pogodb," ob tem zatrjujejo v vladnih izhodiščih.