Letošnje leto je leto prvencev
Več založb je v zadnjih tednih že predstavilo svoje programe za leto 2023. Pestro izvirno in prevodno leposlovno in neleposlovno bero so pred kratkim napovedali tudi pri Cankarjevi založbi ter obenem predstavili izid romana Pričakovanja Anje Mugerli, dobitnice nagrade Evropske unije za književnost 2021 za zbirko kratkih zgodb Čebelja družina.
Po navedbah urednika pri Cankarjevi založbi Andreja Blatnika je nagrajena zbirka doživela devet prevodov v tuje jezike, kar je veliko za slovenskega avtorja, obenem pa tudi za slovensko knjigo kratkih zgodb, saj so na splošno več pozornosti deležni romani.
Pričakovanja, ki se jim tudi že obetajo prevodi, so drugi roman Anje Mugerli. Kot je dejala, se je rodil iz kratke zgodbe Mala pričakovanja, pred leti objavljene v reviji Sodobnost. Govori o neplodnosti in umetni oploditvi, pretresljivih temah, ki v bralcu sprožita čustven odziv in v katerih se lahko marsikdo najde. Odlikujejo ga, tako Blatnik, odlična portretiranost likov in močna pisava, ki takšni tematiki pritiče.
To je le eno v vrsti izvirnih del, ki si jih gre obetati v letošnjem letu. Prevajalec, pisatelj in urednik Aleš Berger bo tako izdal pesniško knjigo Navsezadnje, ki je povsem drugačna od tiste, ki so jo imeli pod istim naslovom v načrtu izdati že lansko leto. Novo pesniško zbirko, Tuskulum, ki jo zaznamuje »izjemno subjektivna, avtopoetska pisava«, bo izdal tudi Denis Škofič.
Poklon slovenskim impresionistom
Prihaja tudi vrsta izvirnih proznih del, ki so tako ali drugače prvenci. Neli K. Filipić bo izdala svojo prvo knjigo za odrasle, zbirko kratkih zgodb Pri sosedih koljejo otroka; Bine Debeljak knjigo Radiografije. Vesna Lemaić se z romanom Obraz spogleduje z žanrom grozljivke in se podaja v polje nespoznavnega, v katerem se razkraja kategorija enotnosti subjekta; Manka Kremenšek Križman pa se v romanu Jurij Kobal gre jutri domov, finalistom nagrade modra ptica, loteva teme starosti.
Svoj romaneskni prvenec bo izdal nekdanji novinar portala Pod črto Anže Voh Boštic. Vse ali nič je politična srhljivka o streznitvi, ki jo prinese soočenje z realnostjo preživetja in o poznem odraščanju. Politično noto ima po besedah glavnega urednika Aljoše Harlamova tudi prva knjiga izpod peresa kantavtorja Zorana Predina, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi. Roman Brezmadežna je antiutopija, v kateri ne gre brez avtorjevega značilnega humorja. Prej s spomini, intimnimi odmevi tragedije, bolečino in jezo kot s humorjem pa se ukvarja prvenec Ive Novak Ajaccio s podnaslovom Elegija za Ivo, ki s perspektive otrok, ki ostanejo brez staršev, obuja spomin na nesrečo letala Inex-Adrie DC-9 na Korziki leta 1981.
Izpod peres domačih avtorjev bodo izšli še nadaljevanje knjige Ameriški rubikon (Goga, 2021) dopisnika RTV Slovenija iz ZDA Andreja Stoparja z naslovom Zazrcalje, Statistika za začetnike Slavka Jeriča ter Je to knjiga? Mihe Kovača in Angusa Philipsa, ki je pred tem že izšla v angleškem jeziku.
V sklopu izvirne in prevodne humanistike gre omeniti bibliofilsko izdajo monografije Mojstri slovenskega impresionizma umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja, Zgodovino slovenske politične misli Janka Prunka in biografijo Borisa Pahorja Boris Pahor: nikogaršnji sin italijanske pisateljice, novinarke in urednice Cristine Battocletti ter Prostovoljca Jacka Fairweatherja o Poljaku Witoldu Pileckem, ki se je med drugo svetovno vojno prostovoljno javil, da se infiltrira v taborišče Auschwitz ter zbira informacije o dogajanju v njem.
Med vrhunci v kategoriji prevodnega leposlovja so Pripeljite obtožence, drugi roman v trilogiji o vzponu in padcu Thomasa Cromwella Hilary Mantel v prevodu Dušanke Zabukovec, drugi del trilogije Vernon Subutex francoske pisateljice Virginie Despentes ter prvi (in obenem zadnji, preveden v slovenščino) roman italijanske enigme Elene Ferrante Nadležna ljubezen. Že kmalu pa izide roman Marca Missirolija Ko imel bi vse, v katerem se protagonist poslavlja od svojega očeta in obenem od lastne preteklosti.
Kultna zbirka Moderni klasiki ob tem prinaša tri dele Temeljev enega največjih avtorjev znanstvene fantastike Isaaca Asimova; erotilni roman Dnevnik sobarice francoskega pisatelja s preloma 19. v 20. stoletje Octava Mirbeauja; EMŠO Lidije Dimkovske, ki, tako Andrej Blatnik, nemara pomeni »nežen prehod v večjo slovenizacijo zbirke«; ter Jutra v Dženinu Susan Abulhawa, predelavo mita o Kajnu in Ablu v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta.
