E-zlorabe: mladi storilci se ne zavedajo posledic svojih ravnanj

Na včerajšnjem 12. posvetu E-zlorabe otrok je bilo v ospredju delo z mladoletnimi storilci, ki se pogosto niti ne zavedajo resnosti in posledic svojih ravnanj. Na tem področju sta ključna preventiva, dobra informiranost staršev ter osveščanje otrok in mladih o posledicah pošiljanja intimnih fotografij in videoposnetkov.

LJUBLJANA > Posvet je bil namenjen vsem, ki se soočajo s problematiko spolnega izkoriščanja otrok na internetu. Osrednja tema letošnjega posveta je bila problematika mladoletnih storilcev internetnih spolnih zlorab otrok, namenjen pa je bil predvsem organom pregona, sodiščem, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, je povedal sodelavec prijavne točke Spletno oko Andrej Motl iz Fakultete za družbene vede.

Strokovnjaki so se na posvetu ukvarjali z mladoletnimi storilci, ki v našem kazenskem sistemu uživajo posebno pravno varstvo, je povedal vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Robert Tekavec. Dodal je, da se trend preiskovanja spolnih zlorab otrok zaradi vse dostopnejše tehnologije ves čas spreminja. Največ prijav policija dobi od tujih ponudnikov, kot so Tiktok, Snapchat in Facebook, včasih pa tudi neposredno od oškodovancev in njihovih staršev.

Letos med storilci skoraj tretjina mladoletnih

Slovenski policisti so letos do avgusta preiskovali 102 kaznivi dejanji prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, kar ena tretjina osumljencev je bila mladoletnih. Lani so v vsem letu obravnavali 176 več tovrstnih kaznivih dejanj, 25 več kot v letu 2020, med 175 storilci pa je bilo skoraj 50 mladoletnih.

Oba strokovnjaka sta poudarila, da je pri obravnavi spolnih zlorab otrok zelo pomembna preventiva, za katero morajo poskrbeti starši. Ti morajo internet in njegove pasti najprej razumeti, da lahko to znanje predajo svojim otrokom. Svetujejo jim, da se udeležijo posvetov ali tečajev varne rabe interneta. Najpomembneje je, da starši otroku pametne naprave v lastno uporabo ne dajejo prehitro, če pa otroku dovolijo, da sam brska po napravi, naj bo na njej vzpostavljena ustrezna zaščita in onemogočen dostop do družbenih omrežji. Otrok naj brska tako, da imajo starši lahko nad njim nadzor, sta poudarila.

Največkrat gre pri oblikah spolne zlorabe med mladoletniki za izmenjavo gradiv, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. “Velikokrat pride do primera, ko si par izmenjuje intimne fotografije, eden od njiju pa jih razpošilja naokoli. Poznamo tudi obliko, ki se imenuje 'online grooming', ko mladoletnik prek interneta išče žrtve in od njih skuša dobiti intimne fotografije,” je razložil Tekavec.

Mladoletni storilci se ne zavedajo, da storijo kaznivo dejanje

Spolne zlorabe otrok mladoletniki prakticirajo zaradi pomanjkanja pozornosti, naivnosti, osebne uveljavitve ali pa zaradi šale, večinoma pa se ne zavedajo, da s tem storijo kaznivo dejanje, je še povedal.

Motl je poudaril, da je pri obravnavi mladoletnega storilca zelo pomembno, da se starši z njim pogovorijo, dogajanje ustrezno predelajo ali pa najdejo pomoč in storitev prijavijo policiji. Kot glavni poudarek posveta je navedel, da mora vsak, ki dela z mladoletnimi storilci najprej zagotoviti, da je sam dovolj čustveno podprt, da lahko vzdrži komunikacijo s storilci.

Storilci so bili pogosto tudi sami žrtve nasilja

Pri pogovoru z mladoletniki naj se ne osredotoča le na kaznovanje, temveč na motivacijo za dejanjem, svetuje Motl. Pogosto se namreč pokaže, da so storilci na eni strani tudi žrtve spolnega ali fizičnega nasilja, je še povedal.

Včerajšnji posvet so organizirali Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Spletno oko.

---