Svet namesto tobaka potrebuje več hrane
Tobak, ki ubije prek osem milijonov ljudi vsako leto, pridelujejo v več kot 124 državah sveta na površinah, ki zavzemajo prek tri milijone hektarjev zemlje, primerne za pridelavo hrane. Tačas, ko zaradi tobaka vsako leto skrčijo tudi 200.000 hektarjev gozdov, se rekordnih 349 milijonov Zemljanov sooča z akutnim pomanjkanjem hrane.
Smo država z nepopolno zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu
Na ministrstvu za zdravje so pripravili novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Z njo v slovenski pravni red prenašajo delegirano direktivo Komisije, ki državam članicam nalaga prepoved značilnih arom (sadja, začimb, zelišč, alkohola, bombonov, mentola, vanilje…) in aromatičnih snovi v ogrevanih tobačnih izdelkih. Poleg teh predlog zakona omejuje privlačne arome tudi v elektronskih cigaretah, katerih uporaba med mladimi strmo narašča in je precej višja kot med odraslimi. »Zaščititi želimo zdravje otrok in mladostnikov in vseh drugih uporabnikov, ki vdihavajo škodljive snovi v aerosolu elektronskih cigaret,« pravi Vesna Marinko, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje.
Prepoved arom v elektronskih cigaretah so že uvedle: Avstrija, Litva, Finska, Estonija, Danska, Madžarska, Nizozemska, Norveška pa v celoti prepoveduje prodajo elektronskih cigaret.
Kot navaja NIJZ, za učinkovitejše izvajanje zakonodaje predlagajo prepoved prodaje in uvoza tobačnih in povezanih izdelkov s strani posameznikov ter prepoved pridobivanja teh izdelkov s strani mladoletnih ali prek spleta. Poleg glob, tako pri pravnih kot fizičnih osebah, uvajajo tudi odvzem izdelkov, ki bodo predmet prekrška.
»V skladu s predlogom zakona ne bo več dovoljeno kajenje v kadilnicah, s čimer uresničujemo Okvirno konvencijo SZO za nadzor nad tobakom (FCTC), katere pogodbenica smo že od 2005. Zaradi možnosti kadilnic je Slovenija s strani mednarodnih organizacij uvrščena med države z nepopolno zaščito prebivalcev pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar tudi slabša mednarodno oceno slovenske politike nadzora nad tobakom. Obstajajo prepričljivi znanstveni dokazi, da so se kadilnice kljub prezračevanju, filtriranju in drugim tehničnim ukrepom večkrat izkazale za neučinkovito zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu. Večina držav v evropski regiji SZO, ki omejujejo kajenje v določenih ali vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, kajenja v kadilnicah ne dovoljuje. Tudi Italija je že naznanila, da kajenje v njih ne bo več dovoljeno«, je še dodala Marinko.
SZO, Svetovna zdravstvena organizacija, se je globalno kampanjo letošnjega 31. maja, svetovnega dne brez tobaka, zato odločila nameniti ozaveščanju pridelovalcev tobaka o možnostih alternativnih pridelkov in njihovem trženju, saj »mogočna« tobačna industrija tovrstne poskuse ovira, s tem pa prispeva k vse hujši prehranski krizi. Geslo letošnjega 31. maja je Potrebujemo hrano ne tobaka.
Namesto v šolo - na polja tobaka
Kot navaja SZO, gojenje tobaka zahteva veliko virov, zaradi uporabe pesticidov in gnojil pa ta dejavnost v primerjavi z gojenjem koruze veliko bolj uničujoče vpliva na ekosisteme. Kmetijska zemljišča, kjer gojijo tobak, so namreč bolj nagnjena k degradaciji tal. Hkrati imajo manjše zmogljivosti za gojenje drugih poljščin, saj tobak izčrpava rodovitnost zemlje. Po podatkih SZO se v svetu z akutnim pomanjkanjem hrane tačas sooča vsaj 79 držav, večina jih je z nizkim in srednjim dohodkom, več kot 30 pa jih je na afriški celini.
Med slovenskimi mladostniki od leta 2022 po podatkih NIJZ beležimo manj kajenja. Glede na raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med všolanimi 11-, 13- in 15-letniki je v zadnjih 30 dneh tobačne izdelke kadil približno vsak šestnajsti 13-letnik, vsak šesti petnajstletnik in tudi vsak šesti 17-letnik. Tobačne izdelke kadi sicer tudi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije.
Za primerjavo: v zadnjih petnajstih letih so se skupne površine za gojenje tobaka v svetovnem merilu sicer zmanjšale skoraj za 16 odstotkov, hkrati pa so se samo v Afriki povečale skoraj za petino. Ocenjujejo, da v svetu 1,3 milijona otrok sodeluje v pridelavi tobaka – tačas, ko njihovi vrstniki v razvitem svetu hodijo v šole, so oni vpeti v delo in pomoč družinam pri preživetju.
Za tobak tudi desetkrat višje subvencije
Tobačna industrija se, poudarja SZO ob svetovnem dnevu brez tobaka, pogosto oglašuje kot zagovornica preživetja pridelovalcev tobaka, kar pa naj bi bilo »daleč od resnice«.
Prej kot to gojenje tobaka spodkopava gospodarstvo in zaradi intenzivne uporabe insekticidov ter strupenih kemikalij škoduje kmetom ter okolju. Poleg tega nepošteni pogodbeni dogovori s tobačnimi podjetji, opozarja SZO, družine pehajo v revščino. Devet od desetih največjih pridelovalk tobaka je držav z nizkimi in srednjimi dohodki, četverica pa sodi celo v kategorijo držav z nizkimi dohodki in pomanjkanjem hrane. Na seznamu prvih treh največjih svetovnih »tobačnih gospodarstev« so Kitajska, Brazilija in Indija, ki predstavljajo več kot 55 odstotkov svetovnega deleža proizvodnje tobaka. V deseterici so še Indonezija, Malavi, Mozambik, Tanzanija, ZDA in Zimbabve.
V Evropi gojenju tobaka največ površin – dobrih 83.000 hektarjev - namenja Turčija, sledijo ji Severna Makedonija, Italija. Grčija, Poljska, Španija in Srbija. V 2020 je vlada Severne Makedonije po navedbah SZO za subvencije za tobak porabila približno 30 milijonov evrov. Severna Makedonija se uvršča med trideseterico najboljših tobačnih proizvajalk v svetu in med dvajset največjih izvoznic surovega tobaka. V primerjavi z živinorejo, sadjarstvom, pridelovanjem mleka in poljščin, severnomakedonska vlada po oceni SZO »nesorazmerno subvencionira pridelavo tobaka«. Pridelovalec pšenice, denimo, ne more prejeti več kot 250 evrov subvencije na hektar, medtem ko pridelovalec tobaka lahko prejme celo do 2300 evrov na hektar.
V SZO se zavedajo, da svet čaka mukotrpno delo, da bo treba sprejeti »ekosistemski pristop in opredeliti ekonomsko vzdržne alternative gojenju tobaka, ki bodo kmetom omogočile vsaj tolikšen zaslužek kot s tobakom, hkrati pa bile manj škodljive za ljudi in okolje«. Bolj zdravo in trajnostno alternativo tobaku med drugim predstavljajo fižol, sladki krompir, koruza, riž, zelenjava, oreški, jagodičevje ...
Smrti štejejo v milijonih
Uporaba tobaka in pasivno kajenje prispevata k približno 12 odstotkom vseh smrti zaradi bolezni srca in sta drugi vodilni vzrok za srčno-žilne bolezni, takoj za visokim krvnim tlakom. Pri nas rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti prebivalcev starih več kot 30 let. Kar pomeni, da zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, v Sloveniji vsako leto umre okrog 3600 ljudi.
