Marko Hočevar: Razlike med strankami so se močno zmanjšale
Vsebinski uvod v dolgo volilno kampanjo do naslednjih volitev na strani opozicijskih strank so naredili Socialni demokrati, ki so na sobotni programski konferenci sprejeli osnutek predvolilnega programa z imenom Nov začetek – program velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Stranka dokončno zapušča tako imenovano tretjo pot, na katero jo je odpeljal nekdanji predsednik Borut Pahor.
»Slovenija danes drvi v popolnoma napačno smer. Te smeri večina ljudi ne podpira, kar se odraža tudi s protesti na ulicah ter pozivi k odstopu in predčasnim volitvam. Ne vodni top in solzivec ne cinizem in žalitve ne morejo več odplakniti volje in želje ljudi po spremembi,« je izhodišče za program, s katerim želijo Slovenijo razvijati drugače kot aktualna vlada Janeza Janše, predstavila predsednica SD Tanja Fajon.
Med cilji postopno skrajšanje delovnega časa na 32 ur na teden
Njihov program temelji na finančnih izračunih, v ospredje pa postavlja varnost prebivalcev z dostopnim in kakovostnim javnim zdravstvom, dvigom dodane vrednosti gospodarstva za višje plače, socialno varnostjo za vse, mlade, družine, delavce in starejše, z varnim in pravičnim prehodom v podnebno nevtralno družbo ter z demokratično in pravno državo, je bistvo programa strnila Fajonova.
Politično izhodišče programa je predstavil vodja konference SD Milan Brglez, ki pravi, da nova vizija socialne demokracije prilagaja trg, tam kjer ne deluje, potrebam tako družbe kot okolja.
Med konkretnimi cilji programa stranke v javnosti že odmevajo predlogi za dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto in postopno skrajšanje delovnega časa na 32 ur na teden. »Prekarno delo kot enega največjih izkoriščevalcev predvsem mladih želimo iztrebiti z enotno pogodbo o zaposlitvi,« je povedala Fajonova. Minimalno pokojnino bi dvignili na 700 evrov neto, poleg tega pa načrtujejo dvig varstvenega dodatka upokojencem z najnižjimi pokojninami, nove zmogljivosti v domovih za starejše, brezplačen vrtec in nove študentske postelje.
Vodja programske skupine v SD Patrick Vlačič želi, da osnutek programa v naslednjih mesecih doživi še nekaj dopolnitev. Dopolnjevali naj bi ga do volitev. »Če pa bodo volitve jutri, mi program imamo,« zatrjuje Vlačič. V SD še napovedujejo, da bodo svoje rešitve uveljavljali vključujoče, v dialogu s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in civilno družbo, z vsemi generacijami, s spoštovanjem enakosti žensk in moških in z upoštevanjem potreb vseh družbenih slojev.
Eno so programi, drugo politična realnost
»Volitve so postale boj okoli tega, kdo se bo bolj profiliral kot stranka trga in kapitala, ter poligon za medijsko kreiranje podobe predsednika stranke. Problem v Sloveniji je, da se politično pozicioniranje ne dogaja glede socialnih in ekonomskih tem, temveč glede odnosa do predsednika vlade Janeza Janše ter glede kulturnih in identitetnih vprašanj,« na vprašanje, kakšno vlogo bodo igrali programi v predvolilni kampanji, odgovarja politolog dr. Marko Hočevar.
Socialna komponenta v programih bi po njegovem lahko postala pomembna zaradi inflacije in velikih podražitev, ki se pripravljajo čez zimo, toda pri tej problematiki ne gre spregledati zgodovine slovenskih političnih strank: »V zadnjih petnajstih letih so vse, ko so bile v vladi, ne glede na to, kaj so imele v programu in kaj so na diskurzivni ravni zagovarjale, izvajale enako neoliberalno politiko – od SDS, SD, SAB, SMC do NSi.«
Po Hočevarjevi oceni si danes večina volivcev želi normalnosti, ki naj bi obstajala pred tretjo Janševo vlado. Toda kaj hitro se po njegovem lahko zgodi, da bodo morale ravno stranke koalicije Kul izvajati strogo varčevanje po »ukazu« finančnih trgov, Berlina in Bruslja.
Kaj lahko se, tako Hočevar, zopet razkrije tragedija strank, ki se poskušajo samodeklarirati kot negacija obstoječega reda, hkrati pa večinoma naredijo vse po ukazu iz tujine, kot so to počele pri reševanju krize leta 2008, in v interesu lastnih in tujih kapitalskih omrežij.
Dr. Marko Hočevar, politolog in politični analitik
Strankarski programi v zadnjih treh desetletjih postajajo vse manj pomembni, kajti tudi razlike med strankami so se močno zmanjšale. Globalno gledano od 90. let ni zares velike razlike med »levico«, liberalci in konservativci. Vsi so zagovarjali fleksibilizacijo trga delovne sile, deregulacije in privatizacijo. Dejstvo je, da so stranke po neoliberalnem obratu začele vse manj igrati vlogo, ki so jo imele po drugi svetovni vojni: posredovanje družbenih in ekonomskih konfliktov na politično raven. Danes se liberalce šteje med levico, levica je postala izredno liberalizirana, ekonomske in socialne politike, ki naj bi delale razliko med strankami, pa so univerzalno neoliberalne.
Milan M. Cvikl, predsednik strokovnega sveta SD za finance,
razvoj in kohezijo
Po eni strani pravimo, da bomo oblikovali 15-milijardni razvojni vzvod, po drugi strani pa povemo, kako ga bomo financirali. Tega nisem videl pri drugih strankah, verjamem pa, da stranke leve sredine lahko na podlagi tega programa oblikujemo dobro koalicijsko pogodbo. Prioriteta je zdravstvo, od organizacije in financiranja do povečevanja učinkovitosti. Sicer pa je treba dvigniti dodano vrednosti za boljše plače v gospodarstvu, temu mora slediti gradnja družbe blaginje, zagotavljanje varne starosti, deset tisoč najemnih stanovanj za mlade. Nato pridejo na vrsto vsa druga vprašanja, ki ohranjajo Slovenijo kot napredno družbo v jedru EU.
