“Ministrstvo za zdravje je “izrazilo pomisleke” glede deljenja podatkov o hospitalizacijah s sledilnikom in tako so prekinili 843 dni dolgo časovno serijo,” je včeraj na Twitterju zapisala Maja Založnik, raziskovalka in sodelavka sledilnika covid-19. Povedala je tudi, da jim z ministrstva niso podali nobenega uradnega pojasnila, enostavno so jim prenehali pošiljati podatke oz. poročilo. Je to ta izboljšana komunikacija z institucijami in državljani, ki nam jo je obljubljala vlada Roberta Goloba?
Po tem, ko je raziskovalka in sodelavka sledilnika covid-19 Maja Založnik na Twitterju objavila vest, da ima ministrstvo za zdravje očitno pomisleke glede deljenja podatkov o hospitalizacij, tvit pa so povzeli tudi mnogi mediji, se je vsul plaz kritik. Nedolgo za tem pa so se odzvali tudi na ministrstvu za zdravje. Sporočili so namreč, da sta pri pošiljanju podatkov sledilniku nastala napaka in nesporazum. “Za nevšečnost se vsem iskreno opravičujemo. Podatke bomo se naprej pošiljali tako kot doslej,” so pojasnili.
A po naših podatkih ni bilo povsem tako. Dobro obveščeni viri so nam namreč povedali, da jih je na ministrstvu presenetila burna reakcija ljudi in so na to temu primerno odreagirali. Založnikova je na Twitterju tudi pojasnila, zakaj so ti podatki tako pomembni za spremljanje epidemije covida-19: “Podatki o potrjenih okužbah so vedno manj zanesljivi, saj se vedno manj ljudi uradno testira, tudi če so doma na hitri antigenski test (HAT) pozitivni. To bo ublažila namera NIJZ, da začne spremljati okužbe na vzorcu prebivalstva, ampak do takrat nam ostanejo samo hospitalizacije in smrti. Za smrti vemo, da so sporočene kakšen mesec za okužbami, tako da so za “live” spremljanje epidemije ti podatki neprimerni. Drugi vir hospitalizacije podatkov je mreža EPISARI, ampak ti podatki se zaradi zamudnega zbiranja objavljajo tudi z enotedensko zamudo.”
danes je @MinZdravje "izrazilo pomisleke" glede deljenja podatkov o hospitalizacijah s @sledilnik in tako so prekinili 843 dni dolgo časovno serijo. ☠️
kako pomembni so ti podatki za spremljanje epidemije? 🧵 https://t.co/8zgxZkETNZ
— majazaložnik (@majazalozznik) July 6, 2022
“Poročilo, ki so nam ga dnevno posredovali z ministrstva za zdravje je vir ažurnih podatkov glede enega najpomembnejših kazalnikov epidemije. Kvaliteta podatkov je slabša kot pri EPISARI, ampak na sledilniku smo izvajali QA in popravke javljali nazaj na ministrstvo,” je še pojasnila Založnikova, ki je dodala, da vsi slovenski modelarji, od Janeza Žiberta do Matjaža Leskovarja, uporabljajo te podatke – brez katerih ni ažurnih modelov. “Ostanejo nam samo še podatki, ki jih dobivamo neposredno iz intenzivnih enot – našim poročevalcem sem neizmerno hvaležna za njihovo požrtvovalnost,” se je zahvalila raziskovalka.
Upam, da je to le slaba šala. To so ključni podatki za nas modelarje. Brez teh podatkov ni prognoz. Brez prognoz bolnišnice ne vedo, kaj jih čaka. Prav tako ljudje ne vedo, kakšno je tveganje za okužbo. Potem tavamo v temi. https://t.co/HgvSv3DIRj
— Matjaž Leskovar (@MatjazLeskovar) July 6, 2022
Na strani NIJZ najdemo zapisano, da podatki EPISARI omogočajo tedensko spremljanje spreminjanja pogostosti (incidence) hude obolevnosti zaradi okužbe s SARS-CoV-2 v Sloveniji, torej pogostosti tako hudo potekajočih akutnih okužb dihal, da zahtevajo sprejem v bolnišnico. Tako zaznamo porast in upadanje števila težko potekajoče bolezni covid-19, ki zahteva sprejem v bolnišnico, torej grožnjo preobremenjenosti. EPISARI podatki omogočajo tudi spremljanje pogostosti v bolnišnice sprejetih primerov SARI (severe acute respiratory infection), potrjenih okužb s SARS-CoV-2, cepilni status in pogostost drugih primerov potrjenih okužb s SARS-CoV-2, ki so bili sprejeti v bolnišnice zaradi drugih razlogov, pogostosti tistih primerov covid-19, ki so se razvili v bolnišnici, ker so bili v času sprejema zaradi drugih razlogov (npr. miokardnega infarkta) v inkubaciji in pogostosti tistih primerov okužb s SARS-CoV-2, ki so bili pridobljeni v bolnišnici.
Ha ha ha za crknit smešno, precej velik del ekipe @sledilnik je imel precej za povedati čez prejšnjo @vladaRS nekateri izmed njih so celo javno pozivali k linču, sedaj se vlada zamenja in ta nova, jim ukine podatke 🤭😂🤦🏻 ali drugače, po uporabi zavrzi,več pameti prihodnjič🤷🏻♂️
— Primož Štendler (@PStendler) July 6, 2022
Ni podatkov, ni covida. Živela svoboda
“Začelo se je dobro, ampak tole je pa zelo slabo. Sledilnik je en izmed projektov, ki ima ogromno zaupanje ljudi. Uporabite ga, dajte podatke, izsledki so vsi javni in ta transparentnost zagotavlja kredibilnost,” je eden izmed uporabnikov družabnega omrežja zapisal epidemiologu Mariu Fafanglu. “Zaupanje javnosti je težko pridobiti in zelo enostavno izgubiti. Posledice pa so lahko hude. Sploh v razmerah, ki nas še čakajo,” je komentiral nekdo drug, prebrati pa je bilo tudi očitke, da se gremo bosanske taktike – če premalo testiraš in ne objavljaš transparentno podatkov o hospitalizacija, potem “ni problemov s korono”. “Zdaj je Svoboda, ni več negativnih novic. In ti so očitali slabo komunikacijo,” so še zapisali uporabniki Twitterja in opozorili, da je ministrstvo očitno vmes pozabilo, da so ti podatki javni že po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. “S svojimi “pomisleki“ očitno nameravajo zavirati pretok teh javnih informacij do te iste javnosti, na katero se podatki v resnici nanašajo,” je zapisal Darko Bulat, Primožu Štendlerju pa se vse skupaj zdi smešno, saj je imel menda precej velik del ekipe sledilnika veliko povedati čez prejšnjo vlado – sedanja pa jim je hotela ukiniti podatke.
Sara Kovač