Vladajoča hrvaška stranka HDZ je po tem, ko je hrvaški predsednik zanikal, da ve karkoli o pobudi za pomilostitev dveh nekdanjih jugoslovanskih in hrvaških obveščevalnih agentov, Milanovića označila za “ruskega agenta na Pantovčaku”, ki se mu je zmešalo.
Po tem, ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović prejel pismo, v kateri je pobuda za pomilostitev dveh nekdanjih jugoslovanskih in hrvaških obveščevalnih agentov podpisana s strani nekaterih generalov, med ostalim tudi Ante Gotovina, je za medije dejal, da o tem ne ve nič, da pa niti približno ni pobudnik pisma. Z zanikanjem je zavrnil trditve vladajoče Hrvaške demokratske stranke (HDZ) in njenega predsednika premierja Andreja Plenkovića, ki pa se je na to ostro odzvala.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je za hrvaške medije povedal, da se bo o prošnji za pomilostitev Josipa Perkovića in Zdravka Mustača odločil po pogovoru z generali, ki so podpisali pismo podpore za pomilostitev dveh nekdanjih jugoslovanskih in hrvaških obveščevalnih agentov. Milanović, ki prihaja iz opozicijske Socialdemokratske stranke, je za hrvaške medije dejal tudi, da gre za širšo zgodbo in da je potrebno najprej rekonstruirati vlado, ki jo je poimenoval “banda”. Predsednik je Plenkovića in HDZ ostro kritiziral ter večkrat ponovil, da sta povezana z Udbo.
HDZ ostro nad Milanovića
Njegove obtožbe je hudo obsodila vladajoča hrvaška stranka HDZ, ki je na Facebooku o Milanoviću zapisala, da je “Ruski agent na Pantovčaku, vidno nervozen zaradi Perkovića in Mustača, izgubil živce. Titova garda v Beogradu je dosmrtno prisegla zvestobo Partiji in udbaškim strukturam: In po Titu – Lex Perković!”, je na svojem Facebook profilu objavila HDZ.
V odgovoru so se odzvali na izjavo predsednika Milanovića, da ni pobudnik pisma generalov, naj pomilosti Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, obsojenih na ječo zaradi poboja hrvaških političnih emigrantov. Perković in Mustač sta bila leta 2016 na sodišču v Münchnu namreč obsojena na 30 in 40 let zaporne kazni zaradi sodelovanja pri umoru hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića v Nemčiji leta 1983.
T. i. Lex Perković
Vlada pod vodstvom Zorana Milanovića se je skupaj s predsednikom Ivom Josipovićem leta 2013 lotila vrste pravnih potez, od “lex Perković” preko sprememb ustave do ustanovitve preiskovalne komisije, igranje pravnega reda v zvezi z evropskim nalogom za prijetje, torej poskusom preprečitve izročitve nekdanjih pripadnikov jugoslovanske tajne službe Nemčiji. Ta dejanja so bila v nasprotju z interesi Republike Hrvaške, vendar so bila v interesu zaščite nekdanjega šefa UDBE. Čeprav naj bi zakon zastopal interese Nemčije, se je državno odvetništvo, ki ga je takrat vodil Mladen Bajić, pritožilo na vrhovno sodišče zoper sklep o izročitvi Josipa Perkoviča in Zdravka Mustača Nemčiji. Leta 2013 sta SDP in HNS sprejeli poseben zakon “Lex Perković” , ki je preprečil izročitev nekdanjih pripadnikov jugoslovanske tajne službe Nemčiji po vstopu Hrvaške v EU.
Tanja Brkić