V spomin: Branko Brezigar (1946-2022)

Branko Brezigar je bil dolgoletni podpredsednik Kajakaške zveze Slovenije in gonilna sila kajakaštva v Posočju. Rojen je bil v prvem povojnem letu 1946 v Solkanu. Odraščal je v športni družini, a njegova prva izbira ni bilo kajakaštvo. V mladosti se je zahvaljujoč bratu vključil v nogomet, kasneje pa se je izkazal kot rokometni vratar.

Branko Brezigar je bil dolgoletni podpredsednik Kajakaške zveze 
Slovenije in gonilna sila kajakaštva v Posočju.  Foto: Kajakaška zveza Slovenije
Branko Brezigar je bil dolgoletni podpredsednik Kajakaške zveze Slovenije in gonilna sila kajakaštva v Posočju.  Foto: Kajakaška zveza Slovenije

V kajakaštvo je prišel s sinom Miho, ki je tekmoval za solkanski klub. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je prevzel operativno vodstvo kluba. Njegove organizacijske sposobnosti so ga hitro pripeljale v kajakaško sredino. Kajak klub Soške elektrarne se je takrat znašel v precepu gradnje športnega kajakaškega centra Solkan in polumetne proge na reki Soči na Jezu pri Solkanu. Branko je znal povezati vse niti v klobčiču, ki se je vse bolj motal okoli novega kajakaškega centra, in uspešno izpeljal projekt do konca.

Kot odličen pogajalec je znal potegniti in predvsem pritegniti ljudi h kajakaštvu, in kot je večkrat poudaril, je najbolj pomembno, da denar pride v šport, ne pa toliko, pri katerem športu se ustavi. Njegov način gledanja na šport je vzbujal spoštovanje pri njegovih sogovornikih in bil je eden najbolj cenjenih športnih delavcev na Primorskem.

A z izgradnjo kajakaškega centra v Solkanu se je njegovo delovanje šele prav začelo. Novi objekt mu je dobesedno dal energijo in spoprijel se je v organizacijo tekmovanj tako v Solkanu kakor v Trnovem ob Soči in kasneje v Tacnu pri Ljubljani. Pod njegovo taktirko je bilo izpeljanih več svetovnih in evropskih prvenstev ter tekmovanj za svetovni pokal. S tem je vsem pokazal, da se da vdihniti življenje stvarem, za katere jih večina trdi, da ni mogoče. To mu je bil izziv in gonilo, da je v kajakaštvu vztrajal še dolgo po tem, ko njegov sin ni več veslal. Vedno novi uspehi kajakašev in kanuistov, ki so prihajali iz “njegovega” kluba, so mu dajali energijo za vedno nove projekte in izboljšave. Ko je prišel v klub prvi naslov svetovnega članskega prvaka leta 2008, je vehementno izjavil: “Še jih bo!” Te svoje besede je v naslednjih letih tudi uresničil. Danes se Kajak klub Soške elektrarne lahko pohvali z desetimi naslovi svetovnih prvakov v članski konkurenci.

V klubu in na Kajakaški zvezi Slovenije je pustil močne temelje, na katerih bomo lahko gradili dalje in se nanj spomnili ob vsakem uspehu, ki ga bomo dosegli.

JAKOB MARUŠIČ


Najbolj brano