Tri milijarde kupnine in devet milijard evrov jamstva za morebitne izgube je za prevzem propadajoče Credit Suisse pripravila banka UBS. S tem je v prvi vrsti pomirila varčevalce in komitente, ki so v teh dneh trepetali za svojimi prihranki. Tobias Straumann z univerze v Zürichu meni, da so stranke in vlagatelji s prevzemom bolj ali manj zaščiteni, je pa to težka situacija za delničarje Credit Suisse banke.
Na eni strani se soočajo z gromozanskimi izgubami vlagateljev, na drugi pa, kot so danes sporočili z banke Credit Suisse, bonusi za zaposlene. Te bodo kljub krizi vseeno izplačali tudi vodstvu, soodgovornemu za potop doslej druge največje banke v državi.
"Tukaj imamo varljiv občutek, da je ta banka bila zelo velika, trdna in v ponos Švici, vendar je v zadnjih 10 letih ta banka vodila relativno tvegano poslovno politiko. Šla je skozi celo vrsto afer, takšnih in drugačnih," trenutno stanje utemeljuje profesor Dušan Mramor.
Po dveh ameriških smo v le nekaj tednih priče tudi padcu evropske banke. Politika, bankirji in tudi evropski regulator enotno mirijo, da leto 2023 ni enako letu 2008, ko smo zaplavali v zadnjo veliko finančno krizo. Na aktualno stanje se je odzvala tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde: "Nikakor ne želim relativizirati situacije. Vseeno pa moram poudariti, da imamo danes zelo trden bančni sistem. Veliko trdnejši, kot smo ga imeli v času prejšnje velike finančne krize."
Kot zagotavlja Mramor, je bil bančni ali finančni sistem EU v času prejšnje krize dograjevan z varnostnimi mehanizmi. "To je zagotovo dobro. Sedaj smo v obdobju, ko moramo iz te izjemno ekspanzivne ekonomske politike preiti v ekonomsko politiko, ki je, recimo, normalna," med drugim izpostavlja.
Kot pojasnjuje nekdanji finančni minister Mramor, bo Evropa morala najti pravo ravnovesje. Dvigovanje obrestnih mer, s katerimi zamejujemo inflacijo, seveda na drugi strani v kot potiska gospodarstvo in tudi banke.
Konkretno, ali smo na pragu nekega širšega zloma, ki bi vodil v novo krizo? "To je vprašanje za milijon dolarjev," odgovarja Mramor in dodaja: "Enostavno ne moremo izključiti možnosti, da do takega problema, ki se bo potem razlil po celem bančnem sistemu, da do tega ne bo prišlo."
Slovenski bankirji jasno odgovarjajo, da so izjemno dobro pripravljeni na morebitno zaostrovanje razmer. Veseli jih tudi nizka zadolženost slovenskih podjetij in prebivalstva. Povsem drugačna slika kaže za državo, ki bi novo krizo pričakala v bistveno slabši finančni kondiciji, kot je denimo krizo leta 2008.
KOMENTARJI (164)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.