1. Falcon 9 postavil nov rekord

Posnetek je nastal pred časom. Foto: SpaceX
Posnetek je nastal pred časom. Foto: SpaceX
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila aljosa.masten@rtvslo.si.

Danes (sobota) ob 13.41 je bila z Vandenberga v Kaliforniji izstreljena raketa Falcon 9. Prva stopnja je rutinsko pristala na robotski ladji, druga pa je v nižjo Zemljino tirnico odnesla 52 satelitov Starlink.

Podjetje SpaceX je s tem postavilo nov rekord pri večkratni uporabi raket. Prva stopnja je poletela in pristala že enajstkrat, med drugim je opravila sedem Starlinkovih misij in prvi polet vesoljske ladje Crew Dragon.

Falconi 9 so sicer bili načrtovani za največ 10 uporab, a SpaceX preizkuša, kako daleč jih še lahko porine.

Tovorna ščita tokratnega poleta sta poletela po trikrat in štirikrat.

V naslednjih dveh dneh bosta predvidoma poletela še dva Falcona 9.

Video: Posnetek dogodka


2. Raketa, ki se počasi poslavlja: Proton-M

Proton-M. Foto: Roskozmos
Proton-M. Foto: Roskozmos
Foto: Nasa
Foto: Nasa

V ponedeljek ob 1.07 po našem času je bila iz Bajkonurja izstreljena raketa Proton-M (Hruničov). Po kar 18 urah in sedmih minutah ter petih prižigih je zgornja stopnja Briz-M v tirnico 18.700 krat 52.800 kilometrov dostavila ruska komunikacijska satelita Ekspress AMU3 in Ekspress AMU7, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos.

Proton-M leti že od leta 2001 in je del raketne družine, ki sega vse do leta 1965. A zdaj se počasi poslavlja. Žene ga namreč strupeno gorivo, hidrazin, s čimer niso zadovoljni Kazahstanci. Rusija zato že dolgo pripravlja prehod na raketno družino Angara. Prehod je težaven, v zadnjih desetih letih so namreč novo raketo Angara-5 testno izstrelili dvakrat, nazadnje decembra lani (poglavje 2), naslednjič pa v roku tedna dni. Z njo bodo poskušali cenovno konkurirati ravno zgoraj omenjenim Falconom 9.

Video: Posnetek dogodka

Proton-M je nazadnje letel julija letos, ko je proti Mednarodni vesoljski postaji poslal Nauko (poglavje 1).


3. Shepardova hčerka po očetovih stopinjah

Ameriško podjetje Blue Origin je prejšnjo soboto opravilo še eno turistično misijo v vesolje (NS-19). Na raketi New Shepard je čez Karmanovo črto (100 kilometrov višine) poslalo šest ljudi – dva gosta in štiri kupce vozovnic –, ki so občutili nekaj minut breztežnosti in nato padli nazaj. Izpostaviti velja Lauro Shepard Churchley, hčerko prvega Američana v vesolju Alana Sheparda, ki je podoben polet opravil leta 1961.

Šesterica bo med poslednjimi ljudmi, ki bodo od ameriške Zvezne agencije za letalstvo (FAA) prejeli "astronavtska krila" oziroma značko, saj jih bodo z letom 2022 nehali podeljevati, najbrž ravno zaradi početja Blue Origina in Virgin Galactica – inflacije vesoljskih turistov. Od zdaj bo FAA ljudi, ki so poleteli čez 80 kilometrov višine, zgolj zapisovala na spletni strani. Več tukaj.


4. Mešan teden za Kitajsko

Dolgi pohod 3B. Fotografija je nastala pred časom. Foto: Reuters/China Daily
Dolgi pohod 3B. Fotografija je nastala pred časom. Foto: Reuters/China Daily

V ponedeljek je Kitajska na raketi Dolgi pohod-3B, ki je vzletela z izstrelišča Šičang (Xichang), v vesolje uspešno dostavila komunikacijski satelit Tianlian II-02, piše državna agencija Šinhua (Xinhua). To je bil 401. polet v raketni družini.

Video: Povzetek izstrelitve

Slabše je šlo zasebnemu podjetju ExPace (ki je sicer hčerinska družba državnega CASIC-a). Njegova raketa Kuajžov-1 (Kuaizhou-1) je po izstrelitvi z Džvičvana (Juiquan) odpovedala. Kaj se je zgodilo, ni znano, saj kitajske državne agencije poročajo le, da bodo vzrok za "neobičajno delovanje" poiskali.

Kuajžov-1 je raketa na trdo gorivo, osnovana na kitajskih balističnih raketah. V soncesinhrono tirnico na višini 700 kilometrov pošilja do 200 kilogramov tovora. V zadnjih dveh letih je poletela osemkrat in od tega kar trikrat zatajila.


5. Slovenska amaterska raketa do 25 kilometrov višine

Denis Banovic in Andrej Vrbec. Foto: Andrej Vrbec
Denis Banovic in Andrej Vrbec. Foto: Andrej Vrbec

Slovenec Andrej Vrbec je uspešno izstrelil svojo amatersko raketo, poroča portal Vesolje.net. Primerno izstrelišče je našel na poljskem vojaškem poligonu Drawsko-Pomorskie. Raketa je na paraboličnem poletu dosegla 25 kilometrov višine, torej stratosfero.

Youtube kanal Andreja Vrbca, kjer beleži svoje raketarske podvige.

Raketa ima maso 35 kilogramov, visoka je 3,5 metra. Je dvostopenjska, ženeta jo 10-centimetrska eksperimentalna motorja na trdo gorivo (amonijev perklorat, ki se med drugim uporablja tudi pri stranskih potisnikih ameriške rakete SLS).

V desetih sekundah je dosegla hitrost 3700 kilometrov na uro, nato je eno minuto prosto letela do 25 kilometrov. Opremljena je bila z merilniki hitrosti, višine, pospeška, pa tudi z GPS-sprejemnikom in kamero. Posnetek (pripet zgoraj) lahko komu povzroči vrtoglavico, ker se je raketa med poletom vrtela. Vrtenje je pomembno za natančnost, to denimo počnejo tudi vojaški topovi z granatami. Vrteči se izstrelek je bolj stabilen.

Pri izdelavi merilnih naprav je sodeloval avstrijski raketar Denis Banovic.

Vrbec se z raketarstvom ukvarja že 15 let in je opravil veliko izstrelitev. To so koraki na poti do končnega cilja, slovenske amaterske rakete, ki bi dosegla t. i. Karmanovo črto oziroma mejo vesolja na 100 kilometrih višine.

Raketa na lansirni rampi. Foto: Andrej Vrbec
Raketa na lansirni rampi. Foto: Andrej Vrbec

To je bil drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi, navaja Vesolje.net. Najvišje (32 kilometrov) je leta 2016 poletela raketa nemške Univerze v Stuttgartu.

Vrbec je član Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov. Klub se lahko pohvali z dolgo zgodovino, deluje namreč že od leta 1969, ko so ga ustanovili takratni dijaki, navdušeni nad pristankom na Mesecu. Med drugim je bil prav emblem kluba prvi slovenski predmet v vesolju, leta 1984 je letel na vesoljski ladji Sojuz-T10 in vesoljski postaji Saljut 7. Klub je član Zveze za tehnično kulturo Slovenije.

Video 2: Statični test motorja


6. V pripravi dva nova slovenska satelita

Inženirski model Trisata-R v nastajanju. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona
Inženirski model Trisata-R v nastajanju. Foto: TV Slovenija, zajem zaslona

Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru so v sodelovanju s slovenskim podjetjem SkyLabs zasnovali nov nanosatelit Trisat-S, je za TV Slovenija poročala novinarka Franja Pižmoht. V vesolje ga bodo izstrelili septembra prihodnje leto z nemško nosilno raketo Spectrum.

V vesoljski industriji se na področju nanosatelitov še ne ukvarjajo s kibernetsko varnostjo in šifrirano komunikacijo med satelitom in Zemljo, navaja TV Slovenija. Trisat-S tako za Slovenijo pomeni tehnološko prednost na trgu. Misija bo trajala en mesec, potem pa bo satelit zgorel, da ne bo onesnaževal vesolja. Podjetje SkyLabs je svoj modul, razširjen z varno povezavo, na Zemlji že uspešno preverilo skupaj z enim največjih ponudnikov omrežij za satelite iz Norveške. "Satelitov je vedno več, tukaj govorimo o konstelacijah, ki segajo po številkah 250, 300 na enega operaterja. Iščemo metode, kako bodo sateliti postali vedno bolj avtonomni," je povedal vodja projekta Trisat-S, Iztok Kramberger z mariborske univerze.

"Tako kot že misija Trisat nam tudi Trisat-S omogoča, da lahko testiramo neke nove, prebojne tehnološke rešitve. Posledica tega, tako kot je bilo s Trisatovo misijo, so v bistvu dodatna naročila oziroma poslovna sodelovanja z dosti večjimi akterji na področju vesoljskih tehnologij," je povedal Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs.

Sorodna novica Raketo s prvima slovenskima satelitoma le izstrelili: "V vesolju smo!"

Raziskovalci na mariborskem FERI-ju pa trenutno v čisti sobi sestavljajo inženirski model satelita za že napovedano misijo Trisat-R, ki bo nanosatelit prvič ponesla v srednjo Zemljino orbito, to bo predvidoma junija. "Naslavljamo pač področje vesoljskega vremena, s tem, da imamo kar nekaj zanimivih eksperimentov na tem satelitu. Pokrivamo od Cerna, Evropske vesoljske agencije, nekaj z naše univerze in pa nekaj tudi od podjetja SkyLabs, tako da eksperimenti gredo predvsem v dvigovanju inteligence na satelitih," je dejal Kramberger.

Pri tem so jim v veliko pomoč podatki, ki jih pošilja prvi slovenski nanosatelit TRISAT. V vesolju je od lanskega septembra, je še poročala TV Slovenija.

Video: Prispevek TV Slovenija

Odpiranje evropskega zasebnega izstrelitvenega trga

Simbolična podoba druge stopnje rakete Spectrum. Foto: Isar Aerospace
Simbolična podoba druge stopnje rakete Spectrum. Foto: Isar Aerospace

Zanimiv je tudi izstrelitveni del misije Trisat-S. Kot rečeno, v vesolje bo poletel na raketi Spectrum. To bo prvi polet te rakete sploh in obenem znanilec nove dobe za evropsko raketno industrijo. Do zdaj je namreč temeljila na državni, institucionalni pobudi, zdaj pa se vse bolj odpira zasebni. To je v skladu z novo usmeritvijo vodstva Evropske vesoljske agencije, ki želi (tudi finančno) spodbujati zasebnike, tako kot Nasa že dolgo počne v ZDA, kar je pripeljalo do uspeha znanega SpaceX-a.

Spectrum snujejo v nemškem podjetju Isar Aerospace, ustanovljenem leta 2018. Namen podjetja je razviti čim cenejšo lahko nosilno raketo in jo v čim večji meri (vsaj 80-odstotno) izdelovati lokalno.

Spectrum bo prvič poletel prihodnje leto. Ima dve stopnji na tekoče gorivo, v nizkozemeljsko tirnico bo zmogel prenesti predvidoma eno tono tovora.

Tudi ob tem je mogoče razumeti naslednjo evropsko notico. Evropska vesoljska agencija in družba Avio sta podpisali pogodbo o "povečanju konkurenčnosti" evropske rakete Vega, ki se izstreljuje pod dežnikom družbe Arianespace. Stroške izstrelitvenega sistema bodo poskušali zmanjšati za 10 odstotkov. Avio bo za to početje prejel 51 milijonov evrov. Raketa se spoprijema z vse ostrejšim bojem za lansiranje majhnih satelitov, v zelje pa ji bo hodil tudi zgoraj omenjeni Spectrum.


7. Zgodovinski uspeh dijakov na olimpijadi iz astronomije, astrofizike

Slovenska ekipa na olimpijadi. Foto: FMF
Slovenska ekipa na olimpijadi. Foto: FMF
Sorodna novica Slovenskim srednješolcem dve srebrni medalji na olimpijadi iz astrofizike

14. olimpijada iz astronomije in astrofizike je zaradi covidnih razmer potekala na daljavo v organizaciji Kolumbije. Udeležili so se je tekmovalci iz 50 držav v 60 ekipah. Pomerili so se v težjih teoretičnih nalogah, obdelovali so astronomske podatke, opazovali vesolje. Slovenija je prispevala dve ekipi dijakov (ena je z lanske odpovedane olimpijade). Uvrstila se je med najboljših devet držav skupaj z ZDA, Ukrajino, Tajsko, Rusijo, Iranom, Indijo, Kitajsko in Brazilijo, so sporočili z Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

In kako so se odrezali dijaki? Dosegli so zgodovinski uspeh: dve zlati medalji, kar se ni zgodilo še nikoli poprej (Simon Bukovšek, Peter Andolšek), dve srebrni (Vid Kavčič, Domen Lisjak), štiri bronaste (Urban Razpotnik, Vito Levstik, Tian Strmšek, Urša Mati Djuraki), pohvalo (Miha Brvar). Marija Judež se je "častno spoprijela z zelo zahtevnimi astronomskimi in astrofizikalnimi nalogami".

Pri izvedbi so sodelovali Andrej Guštin, Krištof Slok, Dunja Fabjan, Rok Kovač in Jon Judež.

Naslednja olimpijada bo v Kijevu (Ukrajina).

Slovenski teleskop v Čilu upravljali dijaki

Še ena zanimiva domača novica: marsikdo ne ve, da v Čilu, astronomski "meki" sveta, stoji slovenski teleskop. Postavljati so ga začeli lani na pobudo Univerze v Novi Gorici in astronomske revije Spika, da bi zvezdogledstvo približali dijakom in študentom.

In to se zdaj dejansko dogaja, je poročala TV Slovenija. Med prvimi so se astronomskih opazovanj lotili dijaki gimnazije Slovenska Bistrica. Več v prispevku novinarke Ane Bučar:

Observatorij El Sauce je zgradilo podjetje ObsTech, na njem pa je postavljeno 35 različnih teleskopov za astrofotografijo in znanstvena opazovanja, med njimi slovenski. Ozračje na območju observatorija je tako suho in mirno, da omogoča razločiti podrobnosti na nebu, ki so manjše od ene ločne sekunde (1/3600-inke kotne stopinje).


8. Odkrite dodatne zaloge vodnega ledu pod Marsovim površjem

Ponazoritev Valles Marineris na podlagi pravih posnetkov. Zorni kot je nagnjen za 45 stopinj, višina je štirikratno poudarjena, površina znaša 630.000 kvadratnih kilometrov. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)
Ponazoritev Valles Marineris na podlagi pravih posnetkov. Zorni kot je nagnjen za 45 stopinj, višina je štirikratno poudarjena, površina znaša 630.000 kvadratnih kilometrov. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)
Valles Mariners še skozi posnetke Nasinih orbiterjev Viking. Valles Marineris je sistem sotesk, dolg 3000 kilometrov, širok 600 kilometrov in doseže osem kilometrov globine. Foto: Nasa
Valles Mariners še skozi posnetke Nasinih orbiterjev Viking. Valles Marineris je sistem sotesk, dolg 3000 kilometrov, širok 600 kilometrov in doseže osem kilometrov globine. Foto: Nasa

Evropsko-ruska sonda TGO (Trace Gas Orbiter) je v tleh Marsa zaznala dodatne zaloge vodnega ledu. To je storila tako, da je štela nevtrone, ki prihajajo s površja. Manj nevtronov so interpretirali kot prisotnost vodika, slednje pa kot prisotnost vode. Bolj kot je prst suha, manj nevtronov namreč oddaja, ko vanjo udarjajo kozmični žarki.

Sorodna novica Na Marsu odkrili zakopane ledenike

Merili so zgolj prisotnost vode v zgornjem metru, sporoča Esa. Našli so večje zaloge v kanjonu Valles Marineris, tam naj bi bilo vsaj 40 odstotkov mase blizu površja vode. S H2O-jem bogato področje je veliko kot dve Sloveniji.

Meritve je opravil ruski instrument FREND.

Prisotnost vodnega ledu na Marsu ni novica. Skozi čas so ga zaznale številne sonde (zadnja večja najdba na povezavi levo), neposredno do njega se je celo dokopal pristajalnik Phoenix, rover Curiosity je izmeril, da je precej vode vezane tudi v navadno prst.

Ne le to, pred leti so odkrili dokaze celo za obstoj tekoče vode, v bistvu sledi domnevnih hudournikov (odtlej so se pojavile alternativne razlage, da bi lahko šlo za sledi subliminiranih substanc). Še posebej je bila udarna novica Ese, da je z radarskih posnetkov zaznala 20-kilometrsko jezero tekoče vode pod južnim polom Marsa (a tudi okoli tega ni soglasja).

Zakaj je torej ob vsem tem pomembna najnovejša najdba? Večje količine zaznali relativno blizu ravnika (ekvatorja), in to v prvem metru tal, kar lahko nekoč pride prav morebitnim naseljencem.

Rdeča pomeni manj vode (oziroma vodika, interpretiranega kot vodni led), vijolična več. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)
Rdeča pomeni manj vode (oziroma vodika, interpretiranega kot vodni led), vijolična več. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum)
Sonda TGO. Foto: ESA/ATG medialab
Sonda TGO. Foto: ESA/ATG medialab

TGO je orbiter, ki okoli Marsa kroži od leta 2016, in je del evropsko-ruskega programa ExoMars. V tem okviru bi morali že lani proti Marsu izstreliti ruski pristajalnik Kazačok in rover Rosalind Franklin, a so zaradi zapletov s padali zadevo prestavili.

Kot kaže, so končno pripravili primerna padala. Esa je sporočila, da je glavno, 35-metrsko padalo prestalo preizkus v ZDA. Več tukaj in na videoposnetku spodaj:

Za marsovske novice je poskrbel tudi rover Perseverance, ki se potika po dnu kraterja Jezero. Znanstveniki so ugotovili, da se je do zdaj peljal po podlagi, ki je nastala iz vroče magme, in je skozi čas večkrat reagirala s tekočo vodo. Rover je namreč okoliške kamnine mlel v prah in jih preučeval s spektrometri, kar je razkrilo njihovo kemično sestavo, posledično "geološko" zgodovino.

Ingenuity 1. decembra. Foto: Nasa/JPL
Ingenuity 1. decembra. Foto: Nasa/JPL

Rover je zaznal tudi organske spojine, torej ogljikovodike, tako v okoliškem prahu kot v abradiranem materialu. To še ne pomeni, da so te spojine organskega izvora, bodo pa pomagale sestaviti zgodbo o razvoju kraterja. Več o novostih tukaj.

Nekaj vzorcev je rover shranil v vsebnike, ki jih bodo čez kakšno desetletje pregledali v zemeljskih laboratorijih. Na Zemljo jih bo treba seveda pritovoriti. Nasa in Esa v ta namen pripravljata misijo MSR, in razvoj se je že začel. Več o tem tukaj.

Skupaj z roverjem je februarja na Mars prispel tudi helikopterček Ingenuity, ki se je odlično izkazal. Namenjen je bil zgolj nekaj kratkim testom, zdaj pa je opravil že svoj 17. polet in skupaj 30 minut v zraku, je sporočila Nasa.

Video: Panorama iz kraterja Jezero


9. James Webb na vrhu rakete Ariane 5

Integracija s prvo stopnjo rakete poteka v plastičnem mehurčku, da bi se izognili kontaminaciji. Foto: Esa/Manuel Pedoussaut
Integracija s prvo stopnjo rakete poteka v plastičnem mehurčku, da bi se izognili kontaminaciji. Foto: Esa/Manuel Pedoussaut

Vesoljski teleskop James Webb je bil ta teden združen z raketo Ariane 5, sporoča Esa. Zdaj čaka na enkapsulacijo, torej namestitev dveh tovornih ščitov.

Postopek se je nekoliko zavlekel, nazadnje zaradi komunikacijskih težav med observatorijem in računalniki. Naposled so ugotovili, da je kriv kabel. Zdaj kot čas izstrelitve velja 24. december ob 13.20. Med astronomi kroži šala, da bo to najboljše božično darilo.

MMC bo za izstrelitev pripravil obširen članek in dogodek spremljal v živo, kakor tudi celotno trnovo pot teleskopa.

Avdio: Radijska oddaja Podobe znanja z znanstvenico Marušo Bradač na temo Webba

Maruša Bradač: Gre za revolucionaren teleskop, ki bo verjetno prinesel še več odkritij kot Hubble

Avdio: Podkast s pojasnili znanstvenika Tomaža Zwittra na temo Webba

Devet milijard evrov je viselo na nekaj kablih. Foto: Esa/M.Pedoussaut
Devet milijard evrov je viselo na nekaj kablih. Foto: Esa/M.Pedoussaut


10. Je kdo videl geminide?

Sorodna novica Nocoj na nebu magični meteorski roj geminidov

Vsako leto decembra se na nebu pojavi meteorski roj geminidov, tako je bilo tudi ta teden. Vrhunec je bil v noči s ponedeljka na torek, je pisal MMC, ko naj bi nastajalo od 60 do 120 utrinkov na uro. Vidnost je bila seveda odvisna od številnih dejavnikov: svetlobne onesnaženosti okoli opazovanega mesta, oblačnosti, svetlobe Meseca. So cenjeni bralci uzrli kakšnega geminida? Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let bi morale biti izkušnje zelo raznolike. Bralstvo namreč skozi leta poroča tako o čudovitih večerih, polnih utrinkov, kot o velikih razočaranjih, ko si nekdo pripravi vse za udobno ždenje na jasi ob hrani in pijači, nato pa strmi v temo in poparjen odide domov.


11. Parker poletel skozi zunanjo atmosfero Sonca

Ponazoritev poleta skozi korono. Foto: Nasa
Ponazoritev poleta skozi korono. Foto: Nasa

Sončeva sonda Parker (Parker Solar Probe) se je kot prva "dotaknila Sonca", sporoča ameriška vesoljska agencija Nasa.

Znanstvena objava je v reviji Physical Review Letters -

Poudariti je treba, da se to ni zgodilo ta teden. Gre za 8. oblet Sonca, ki je potekal konec aprila letos (odtlej je sonda opravila še dva). Znanstveniki pa so šele zdaj z analizami potrdili, da je plovilo dejansko šlo skozi zunanjo atmosfero zvezde.

Podatki? Soncu se je takrat najbolj približal pri 10,4 milijona kilometrov, potoval je s hitrostjo 532.000 kilometrov na uro. Spremembe v okolici, ki nakazujejo korono, so prvič zaznali 28. aprila 2021 na oddaljenosti 13 milijonov kilometrov.

Prizori z notranje strani. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Naval Research Laboratory
Prizori z notranje strani. Foto: NASA/Johns Hopkins APL/Naval Research Laboratory

Sonce nima trdnega površja, temveč je velika kepa plazme, ki ob prisotnosti močnih magnetih polj in težnosti sega daleč naokoli, pojasnjuje Nasa. To je Sončeva atmosfera ali korona. A na neki točki ne magnetizem ne težnost nista dovolj, da bi delce Sonca zadržala, in ti planejo navzven, kar je Sončev veter. Meja, kjer se to zgodi, je t. i. Alfvénova kritična površina (ang. Alfvén critical surface). O njej so znanstveniki do zdaj predvsem teoretizirali. Domnevali so, da je od sedem milijonov kilometrov do 13,8 milijona kilometrov od površine Sonca. Zdaj pa jo je izdelek človeških rok prvič prečkal. In to večkrat. Med 8. obletom je Parker redno prehajal mejo, kar pomeni, da Alfvénova kritična površina ni pravilne oblike. Več podrobnosti o znanstvenih vidikih tukaj.

Kje se pa konča Sončev veter? Mejo prevladujočega vpliva Sonca, heliosfero, sta pred leti prečkala Voyagerja in sega dobrih 120 astronomskih enot od Sonca. Foto: NASA/JPL-Caltech
Kje se pa konča Sončev veter? Mejo prevladujočega vpliva Sonca, heliosfero, sta pred leti prečkala Voyagerja in sega dobrih 120 astronomskih enot od Sonca. Foto: NASA/JPL-Caltech

Na vidiku je še veliko obletov. Najbližji bo predvidoma leta 2025 pri oddaljenosti 6,2 milijona kilometrov in hitrosti 691.200 kilometrov na uro. Parker bo tako priskrbel še boljše meritve, ki naj bi znanstvenikom pomagale odgovoriti na vprašanja, kot so: zakaj je korona precej bolj vroča kot Sončevo površje, kateri mehanizmi poganjajo Sončev veter, kakšna so tamkajšnja magnetna polja ...

Naslednji oblet bo že prihodnji mesec.

Sondo pred vročino Sonca brani 11-centimetrski ščit iz ogljikovih vlaken. Računalnik samodejno zaznava smer sevanja in sproti tjakaj obrača ščit.

Okoli Sonca se ta leta podi tudi evropski Solar Orbiter, le na precej večji razdalji. Ta teden je priskrbel novo znanstveno objavo – več tukaj.

Video: Prispevek TV Slovenija

Parker poletel skozi atmosfero Sonca

Video 2: Nasin pojasnilnik



12. NA KRATKO

Z evropsko napravo bodo odprli že 50 let nedotaknjen vsebnik z vzorcem Meseca, ki so ga pobrali na odpravi Apollo 17. Več tukaj.Esa je z Airbusom podpisala pogodbo za izdelavo vesoljskega teleskopa Ariel. Preučeval bo zunajosončne planete, izstreljen bo predvidoma leta 2029. Več tukaj.Evropski južni observatorij je objavil nekaj najboljših, najostrejših posnetkov gibanja zvezd okoli supermasivne črne luknje v središču naše Galaksije. Več tukaj.
Nasa se je odločila zamenjati računalnik, ki nadzira enega izmed štirih motorjev osrednje stopnje rakete SLS. Datum izstrelitve misije Artemis I se bo zato najbrž zamaknil. Več tukaj.Boeing bo vesoljski ladji CST-100 Starliner, namenjeni za naslednji testni polet do MVP-ja, zamenjal podporni modul. ArsTechnica poroča, da polet načrtujejo maja 2022.Roskozmos se je odločil povečati proizvodnjo vesoljskih ladij Sojuz, da bi lahko v vesolje prepeljal več turistov in tako zaslužil. Več tukaj.
Kitajski radijski teleskop FAST, največji na svetu, je odkril 500 novih pulzarjev. Več tukaj.Prihodki Roskozmosa in hčerinskih družb so letos znašali 4 milijarde evrov, piše TASS.Osebnost leta po izboru revije Time je Elon Musk. Več tukaj.


13. FOTO: 57 milijonov svetlobnih let stan

NGC 3568. I Foto: SA/Hubble & NASA, M. Sun
NGC 3568. I Foto: SA/Hubble & NASA, M. Sun

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije NGC 3568. Gre za spiralno meglenico s prečko, ki je 57 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Kentavra. Znana je tudi po supernovi iz leta 2014, ki so jo odkrili amaterski astronomi. Hubble je sicer od prejšnjega tedna znova v polnem obratovanju po računalniški napaki, ki ga je ustavila za več kot mesec dni (poglavje 13).

Drugi slovenski viri za vesolje

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab


14. Video: Sončni vzhod s kitajske vesoljske postaje in badminton na MVP-ju

TV Slovenija je objavila posnetek sončnega vzhoda s kitajske vesoljske postaje Tjengung (Tiangong, nebeška palača):

V petek je posadka Mednarodne vesoljske postaje igrala badminton:




15. KOMENTAR BRALCA: SF-SN o napredku Starshipa

SpaceX v Bocca Chichi nadaljuje s polno paro v želji čimprej izvesti orbitalni polet ter nato do konca leta imeti en polet na dva tedna.

Glavna novica tedna je nekaj, na kar se je čakalo že slaba dva meseca, V četrtek so namreč dvignili Booster 4 na vzletno mizo, včeraj pa že začeli s prvimi testi. Prvi test je bil seveda krio test, v sklopu kaerega oba tanka (za groivo in oskidant) napolnijo s ohlajenim gorivom, zaradi česa se na zunanji strani nabere kondenz. Dodatno je Musk objavil posnetek preiskusa krmiljenja oziroma premikanja osrednjih 9 raptorjev. Krmiljenje bo potrebno za spremembe smeri leta, zadnje minute vračanja na Zemljo pa seveda tudi za sam pristanek. Bo pa zelo zanimivo videti, ali se bodo tako kot na Starshipu tudi tu lahko motorji premikali neodvisno drug od drugega. V posnetku se sinhrono.

No, Musk nas je razveselil tudi s drugimi podatki, Potrdil je, da bodo prvi orbitalni polet izvedli s Booster 4 in Starship 20. Prav tako je omenil, da bosta to edina Starshipa in Boosterja z trenutnim številom raptorjev. Vsi naslednji Boosterji bodo imeli 33 raptor 2.0 motorjev s 13 notranjimi za manevriranje. Starshipi pa bodo imeli trenutnim 3 vakuum raptor motorjem dodali še tri vakuum motorje. Zaradi česar bodo seveda morali povečati tudi količino goriva. Kar bodo verjetno dosegli s uporabo tanjše pločevine.

Iz nosu Starship 20 so prav tako odstranili točke namenjene dvigu na nosu (zaradi česar so Muska sploh vprašali ali še vedno nameravajo poleteti s to kombinacijo). Namreč brez teh nastavkov dvigalo ne more dvigniti Starshipa na vrh Boosterja. Lahko bodo uporabili nastavke pod sprednjimi zakrilci, s katerimi bodo v prihodnosti lovili Starship med pristajanjem. Bodo pa tako lahko dokončali toplotni ščit na nosu in hkrati preprečili deformacije ščita med dvigom. Da jim tako kot po prvi združitvi ne bo potrebno zamenjati kar nekaj "starbrickov". Na Starshipu 20 so prav tako namestili "skrivnostne" oranžne "posode" na zunanji strani. Za katere nihče ne ve kaj so

Muskova napoved o takojšnjem prehodu na večje število raptorjev v naslednjih generaciah tudi razloži zakaj so Booster 5 iz visokega hangarja odpeljali na "razstavno ploščad" prejšnji teden. Kjer se mu je ta teden pridružil "ostanek" Boosterja 6, za katerega smo domnevali da bo nov testirni tank. Ko smo pri njih, B2.1 (dela Boosterja 2) so cel teden "mučili" in preverjali kakšne pritiske struktura zdrži, Namreč pritisk zaradi 29 (kasneje seveda 33) raptor motorjev bo gromozanski. Je pa Muskova napoved tudi povečala verjetnost špekulacije nekaterih, da bodo "združili" nos od Starship 21 (ki iam res povsem bolj dodelan toplotni ščit) s trupom Starshipa 22. Namreč do včeraj se s trupom Starship 21 ni već tednov zgodilo nič in je še vedno v dveh delih. So ga pa danes zapeljali ven iz srednjega hangarja, tako da ga bodo lahko spravili v visok hangar in tam zložili skupaj. Ali pa odpelaljali direktno na odpad, ker nima dovolj "priključkov" na thrust pucku za povečano število raptorjev.

Široki hangar tudi hitro raste, ta teden so namestili skoraj vse na tleh dokončane dele "drugega nivoja". Ki trenutno dejansko izgleda bolj dokončan od prvega nivoja, saj imajo vsi nivoji nameščene že jeklene plošče, medtem ko je spodaj samo en del s ploščami. So pa trenutno na tam okoli 1/3 višine, saj ima obstoječi visoki hangar 9 in pol nivojev, široki pa trenutno 4.

Prav tako se je pred hangarji opazilo drugačno združevanje delov naslednjih Starshipov. Namreč spremenili so število "obročev" med združevanjem.

In šeena objava Muska. Spacex začenja s izgradnjo postaje, s katero nameravajo iz okolja preko Sabatiera procesa črpati CO2 in ga spreminjati v raketno gorivo. Na Zemlji bodo tako zmanjšali vpliv vzletov na podnebje. In kar je še bolj pomembno, Isti postopek bodo uporabili na Marsu za izdelavo potrebnega goriva za vrnitev na Zemljo. Drugače povedano pred (ali pa hkrati s) človeško posadko bodo na Mars poslali sistem zapakiran v eno ali več tovornih različic Starshipov.


-SF-SN 2021-12-18T20:36:24+01:00


NA VIDIKU:

Nedelja, 19. december – Falcon 9 – Turksat 5B

Ponedeljek, 20. decemberFalcon 9 – Dragon

Torek, 21. decemberHII-A – Inmarsat

Torek, 21. decemberLauncherOne – vojaški sateliti

Četrtek, 23. decemberAngara-A5 – testni polet

Petek, 24. decemberAriane 5 – Vesoljski teleskop James Webb